Gradnja anbot
Boris Umer Zadnjič, ko je Stanko objavil prispevek o prostovoljnem delu pri gradnji Luke in delovnih akcijah nasploh, so se oglašali dežurni, ki vneto pljuvajo na vse kar spominja na staro državo.…
Luko Koper so gradili tudi prostovoljci
Stanko Ivančič V Republiki Sloveniji, ki je bila del pokojne Jugoslavije, so državljani gradili ceste in drugo potrebno infrastrukturo s prostovoljnim delom. V desetletju po končani 2. Svetovni vojni, ko je bil…
Šintar poklic, ki ga ni več
“Si kur an šintar”, so mi rekli, ko sem bil še čisto miken otrok. Nisem vedel, kaj to pomeni, saj šintarjev, pri nas, v mojem otroštvu ni bilo več že…
Istrski razbojniki
O razbojnikih v Istri, se ne piše veliko, a so bili resen problem od 16. do 18. stoletja, o čemer so poročali mnogi kronisti iz tedanjega časa, a tudi kasneje.…
Kortivani (Cortivani) primestni kmetje
Veliko smo pisali o Paolanih mestnih kmetih, ki so živeli v mestu in obdelovali zemljo v mestni okolici. V pritličju so imeli hlev, v nadstropju so živeli. Nismo pa še…
Bombonjera naše mladosti
Tam pod voltom na vrhu čevljarske, danes bi rekli v atriju, je delovala že od petdesetih let prejšnjega stoletja prva trgovina specializirana na bonbone, čokolade in podobne zadeve. Če se…
Anbot smo bili vsi forešti (tujci)
Pravzaprav smo mi današnji Istrijani vsi potomci foreštov, ki so se pred stoletji, ali pred kratkim priselili v Slovensko Istro. Verjetno se spomnite ponarodele pesmi Otavija Brajka “Ko sem bil…
Elitno davljenje
O izvrševanju smrtnih obsodb sva s Stankom že nekaj pisala, predvsem o obešanju pod Avstrijo tam kjer je bila tovarna Tomos. Pa o giljotiniranju pod Francozi pred kavarno Ložo, dočim…
Tragikomedija na ankaranski bonifiki
Kot vemo so leta 1931 začeli z izsuševanjem teh solin, da je nastala plodna površina – bonifika. Prizadevanja za to izsuševanje so se začela takoj po končani prvi svetovni, ko…
1. maj po osvoboditvi Kopra
Praznik delovnih ljudi je spet naokoli. Praznika nam ni nihče podaril, temveč so si ga delovni ljudje trdo priborili, na kar nekako pozabljamo. Naše none, mame, nonoti in očetje so…
Fašistična zapuščina
Ker je veliko Koprčanov in Koprčank, mlajše generacije, ki poznajo svojo zgodovino bolj površno, prepričanih, da je podobo mesta na otoku preoblikovala izključno oblast po 2. svetovni vojni, povejmo, da…