Leta 1850 je bil Koper pod avstrijsko oblastjo vključen v obsežno upravno in sodno reorganizacijo Avstrijskega Primorja. Področje v upravi Kopra je v tistem času bilo istočasno lokalno, kot Občina Koper in precej širše, kot Koprski Okraj – Komisariat, oziroma “Kapetanstvo”. Koprski Okraj (kapetanstvo) je obsegal: Savudrijo, Piran, Izolo, Koper, Milje, Žavlje in celo vasi Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina, Prebeneg, Gročana in druge, ki so danes na Tržaškem.
Kot vidimo na priloženem zemljevidu, je bil Okraj Trst, ki je bil v tistem času privilegiran in omenjan, kot cesarsko mesto, precej manjši od koprskega. V Trstu, ki je bilo pred letom 1719, ko ga je avstrijski cesar proglasil za svobodno pristanišče, okoli 5000 prebivalcev in je bilo na tem področju manj pomembno, kot Koper. Zaradi podeljenih ugodnosti, se je število prebivalcev Trsta v 100 letih, torej do leta 1819, povečalo iz 5.000 na 33.000 in se še povečevalo.
Kakorkoli že, je zemljevid iz leta 1850 dragoceno pričevanje o pomembnosti mesta Koper še, desetletja potem, ko ga je sosednji Trst že prehitel po pomembnosti.
Slike izrezi in celoten Zemljevid kronskih dežel Gorice z Gradiščem in Istro ter cesarskim mestom Trstom, z njihovimi političnimi in sodnimi ozemlji, narisan po najnovejših podatkih do leta 1850.
Zemljevid kronskih dežel Gorice z Gradiščem in Istro ter cesarskim mestom Trstom je leta 1850 narisal Vinzenz Kettner in ga izdala ga je založba Förster.
