Galeje
Boris Umer O bitkah kjer so delovale galeje smo že večkrat pisali, pa tudi o koprskem uporu galeotov, a tokrat malo bolj o samih galejah. Ime plovila – galeja – izvira iz…
Oživelo obdobje parnikov v koprskem morju
Stanko Ivančič Poskusil sem si pričarati vzdušje časov, ko so v mestu in morju okoli njega pluli vaporji, oziroma parniki. Pravzaprav so bile to prve motorne ladje s pogonom na paro. Izbral…
Rex v dveh slikah
Minilo je 81 let, od potopitve Reksa. O potniški ladji Rex smo že veliko pisali, a tokrat je pravzaprav, le zgodba v dveh slikah. Rex je nasedel med Koprom in…
Najcenejši prevozi potnikov anbot
V Istri so bili, še pred 75 leti in v preteklih stoletjih, najcenejši prevozi potnikov z lesenimi ladjami. Kar ni nič nenavadnega, saj so se kronisti, v tistih časih, pritoževali…
Regate anbot
Kot v vsakem obmorskem mestu so tudi pri nas prirejali veslaške regate že stoletja. Ko je podestat oznanil bodočo regato je povabil tudi predstavnike bližjih mest kakor tudi iz tujine,…
Reks v dveh slikah
Minilo je 81 let, od potopitve Reksa. O potniški ladji Rex smo že veliko pisali, a tokrat pravzaprav, le zgodba v dveh slikah. Rex je nasedel med Koprom in Izolo,…
Sandolin
Spominjam se časov, ko ni bilo kovinskih čolnov in ladij in tistih iz umetnih mas, gume, ki danes prevladujejo na morju pri nas. Vse vrste gomonov, oziroma gumenjakov, čolnov iz…
Naša obalna plovba
Dandanes, ko imamo urejeno obalno plovbo samo v poletnem času in še to izključno zahvaljujoč subvencijam istrskih občin se lahko z nostalgijo spominjamo tistih temnih časov, ko smo na tem…
Koper v Kopru
Danes malo o vojaških ladjah, ki so prihajale na obisk v mesto. Pa ne o tistih ki so napadale, kot so bile gusarske, italijanske, britanske, francoske, ruske, ampak o tistih…
Kopališče Katarina
O tem kopališču nisem niti mislil pisat, ker ni nikdar bilo boh ve kaj, a ker mi je en član napisal, da ime izhaja iz barke Katarine, kjer je bil…
Istrska trabakula
Kapras Karton Istrska trabakula, oziroma trabacollo na akvarelu iz leta 1872. Avtor akvarela je P. E. Dabovich. Original hranijo v avstrijski narodni knjižnici na Dunaju.