Parnik, ki ga poznamo po imenom Itala, ko je v našem otroštvu še vozil na liniji Koper-Trst in obratno, so zgradili v Ladjedelnici Svetega Roka (San Rocco) v Miljah leta 1888. Ob splovitvi je bil poimenovan Jenny v lasti podjetnika Giacomo de Cecconi. Jenny je bil tipičen manjši parnik svojega časa, ob koncu 19. in začetku 20. stoletja in je bil namenjen prevozu potnikov in tovora. V registru pomorskih oblasti v Trstu hranijo seznam posadke avstrijskega parnika Jenny napisanega 12. decembra 1906, na 3. sliki, ki je del začasnega navigacijskega lista, ki ga je izdala italijanska trgovska mornarica kapitanu dolge plovbe Matteu Gerolimichu, rojenemu v Malem Lošinju leta 1886. Seznam posadke je zanimiv tudi zato, ker je bila posadka narodnostno mešana, kar je sicer značilno za čase Avstro-Ogrske.
Leta 1894 je ladjo kupila Cesarska kraljeva pomorska oblast Trsta (Imperiale Regio Governo Marittimo di Trieste). Zamenjali so ji ime v Porrer, a ne do leta 1906, saj je v tržaškem arhivu seznam posadke, iz tega leta, ki še vedno nosi ime Jenny. Uporabljali so jo do leta 1918 kot pristaniško plovilo. Po koncu 1. svetovne vojne ni več plula in je bila privezana v puljskem pristanišču. Leta 1929, je na dražbi vojne mornarice parnik kupil ladjar Roberto Schiavon, ki jo je preimenoval v Itala. V najem jo je dal koprski navtični družbi (Navigazione Capodistriana S.A.). V njegovi lasti je ostala vse do leta 1960. Čeprav je bila že zastarela majhna parna ladja, je še naprej plula na liniji Koper-Trst in zagotavljala potniški in tovorni promet med Koprom in Trstom.
Med drugo svetovno vojno, ko je bila pod poveljstvom kapitana Tomasa Bolisa, je bila ena redkih ladij, ki se je izognila vojaškemu prevzemu, oziroma zaplembi. september 1944
22. septembra 1944 so parnik Itala, ki je odplul iz Trsta proti Kopru, zgodaj zjutraj napadla angloameriška letala, kar je povzročilo žrtve in večjo škodo Med potniki in posadko je bilo 15 mrtvih in približno štirideset ranjenih. z malo sreče so ga uspeli zvleči do obale Svetega Bartolomeja, da se je izognili potopitvi. Leta 1945 ga je zasegla nemška vojska Parnik Itala, da je iz Kopra ponoči v Trst pripeljal material pristaniške garnizije in tudi bežeče civiliste, ker je izgledalo, da je umik nemških oboroženih sil neizbežen.
Svojo plovbo na liniji Koper-Trst je ladja Itala nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni. Lokalni prebivalci (Šavrinke in kmetje) so jo skupaj z drugimi znanimi ladjami tistega časa, pogosto uporabljali za prevoz potnikov in vsakodnevno “švercanje” ter prodajo domačih pridelkov (jajca, meso, vino, žganje, maslo, meso itd.) na tržaške tržnice. Parnik Itala (kasneje preimenovan v motorno ladjo) je med Koprom in Trstom redno plul vse dozačetka šestdesetih let 20. stoletja. Leta 1961 je šla ladja Itala v razrez in ostala le še v našem spominu.
