111 let je minilo odkar so Italijani prelomili dano besedo, celo istočasno bili v dveh nasprotujočih si zvezah, prodali svoje duše in predvsem telesa skoraj milijona vojakov Anglo-Francozom in napadli Avstro-Ogrsko in s tem naše kraje. Koper in okolica sicer do konca vojne ni čutila neposrednih posledic vojne, katero so lahko dnevno poslušali zaradi grmenja topov na fronti od Tržiča proti Trstu. So pa čutili in videli veliko mižerijo, katero je ta vojna povzročila. Bilo je kar nekaj žrtev in to na obeh straneh vojskujočih sil, saj so najbolj goreči iredentisti zbežali/dezertirali na italijansko stran. V mestu so občutili veliko pomanjkanje hrane, da so celo morali saditi zelenjavo po parkih in okrasnih vrtovih.
Vojna se je sicer kuhala kar nekaj let, tako nekako kakor dandanes , ko ne veš kje se bo začelo. V ta namen sta takratni zaveznici Avstro-Ogrska in Nemčija paradirali po jadranskem morju in kazali “mišice” ter s tem tolažile množice ki so zaskrbljeno gledale v prihodnost. Italija ki je pred vojno bila tudi njihova zaveznica je bila namreč določena za varovanje Tirenskega morja. Na spodnjih slikah vidimo nemško topovnjačo Goeben, ki je obiskala Koper in avstro-ogrske bojne ladje ki so obiskale Piran pred izbruhom vojne.
Zgoraj sem pisal malo o ladjah “naše” koalicije, ki so paradirale ob zori prve svetovne vojne pred Istro. Sedaj pa malo o nasprotnikih. Kot sem že napisal ni imela italijanska mornarica nekega večjega ladjevja na Jadranu, saj je bila v okviru tripartitne koalicije zadolžena za Tirensko morje. Po napadu na AO pa niso kaj dosti rovarili saj jim je AO mornarica čim so vplule v Jadransko morje takoj potopila nekaj plovil. Zato se je omejila bolj na topovske pontone, s katerimi so obstreljevali soško in kraško fronto proti Trstu. Čeprav je bil doseg teh topov do 30 km, so jih v Kopru samo slišali, saj ni bilo tukaj kakšnih važnih ciljev. Uporabljali so tudi žepne podmornice s katerimi so ponoči izvajali miniranje v vojaških lukah. V eni taki akciji je koprski dezerter Sauro, ki je prestopil v italijansko vojsko, s podmornico nasedel na majhno čer v Kvarnerju, kjer so ga Avstrijci zajeli in zaradi dezerterstva obesili. No, iz tega so Italijani naredili celo holivudsko limonado ki jo še dandanes vneto ponavljajo.
Večja nevarnost za AO mornarico so predstavljali Angleži in Francozi, ki so križarili po Jadranu z namenom blokade in uničevanja avstrijskih vojnih ladij. To jim je precej uspevalo saj je večina avstrijske mornarice preživela vojno v zavetju svojih pristanišč. Največje žrtve so imeli tik ob koncu vojne ko so se italski sosedi ojunačili in tako tudi 1. novembra 1918 zahrbtno potopili eno največjih bojnih ladij Viribus Unitis, ki je že nosila zastavo nove države SHS, saj jo je kronski svet monarhije v oktobru 1918 že odstopil novi državi. Tako pač je – sosedov ne moreš izbirat.
Na prvi sliki vidimo italijanske plavajoče topniške pontone, ki so skrivajoč se v furlanskih lagunah obstreljevali kraške položaje. Na drugi sliki vidimo bolj kot zanimivost dve francoski bojni ladji iz konca 19. stoletja, ki pa so jih na začetku vojne umaknili zaradi zastarelosti. Tretja pa prikazuje nesojeno prvo SHS bojno ladjo Viribus Unitis, katero so že krstili kot Jugoslavija.