Če nadaljujem o gnečah, ki so se vrstile skozi desetletja vidimo, da se je polstoletna gneča iz potniškega pomola premaknila po vojni na bližnjo avtobusno postajo. Ta je bila zgrajena leta 1950 v zameno za staro postajo, ki je bila tam kjer imamo sedaj nekdanjo koprsko “alikakosežesedajimenuje” banko.
Odprle so se mnoge avtobusne linije, tako da vaščanom ni bilo treba vstajati ob dveh zjutraj in z mušo ali peš na opravke v mestu ali v Trstu. V začetku so bili prvi avtobusi navadni kamioni s cerado, vzdolžnimi klopmi in leseno lojtro za vstop in sestop. Poleg linij iz vasi so bile najbolj obremenjene linije za Trst, Izolo in Piran. Sčasoma je promet tako narasel da so avtobusi zasedali tudi del zunanjega pomola in marsikdo se še spomni direndaja od avtobusne po Kidričevi proti centru in šolam. Za povezavo med tovarnami z novimi primestnimi naselji in centrom pa so se aktivirali takozvani “sateliti”. Kakšen je bila gneča na avtobusih pove že to, da so vozili tudi avtobusi s prikolico, kasneje pa takozvani “harmonika avtobusi”.
Ker je vsega enkrat konec je tudi ta direndaj prenehal. Postaja je bila premeščena na obrobje mesta, istočasno se je enormno povečalo število osebnih avtomobilov in marsikdo ni že desetletja sedel v avtobusu.