O pošti anbot, je Boris že pisal, a vedno se najdejo še, od naju, neobjavljeni podatki in fotografije, o čemer pišemo tokrat. Po ohranjenih podatkih, so pošto v naših krajih uvedli že Rimljani pred več, kot 2.000 leti. V tistih davnih časih je ena poštna povezava šla od Ogleja skozi Trst, Koper, do Pule in nazaj. Ceste, poštne postaje in drugo poštno infrastrukturo so morale vzdrževati in zagotavljati posamezne občine, tudi konje za zamenjavo utrujenih živali. Po razpadu rimskega imperija so se poštne povezave zelo poslabšale in tudi ceste, so propadale, ker jih niso več redno vzdrževali.
Koper je bil nekaj stoletij pod upravo Benečanov, kar je pomenilo, da so tudi s pošto upravljale Benetke. V Benetkah so v 14. stoletju ustanovili Centralno poštno upravo, ki jo je upravljalo “Društvo beneških kurirjev” (Compagnia dei corrieri Veneti), a so kasneje, še posebno v 18. stoletju poštno službo zaupali zakupnikom na javni dražbi. Beneški kurirji so pri nas obvladovali poštno dostavo z ladjami, med Koprom in Benetkami. Ker je njihova oblast temeljila, večinoma na obvladovanju prometa po morju in so bili pomorska velesila, so ceste zanemarjali, kar je bil tipični primer na Koprskem, kjer so pošto prenašali v nahrbtniku, jezdeci, oziroma kurirji Društva beneških kurirjev, oziroma postilionov na konju, saj je bila večina cest, ki so bile v času Rimljanov vzdrževane, že zaraščene, da promet z vozovi ni bil mogoč.
Točen datum ustanovitve prve pošte v Kopru zaenkrat še ni znan, ker še niso našli ohranjenih dokumentov na to temo. Vendar se je ohranil poštni žig Kopra iz leta 1761, torej je pošta delovala že v tistem času. Koprska pošta je bila leta 1814, ko so te kraje upravljali Avstrijci, glavna pošta v Istri, saj so bile poštne zbiralnice, oziroma postaje v Piranu, Pazinu, Poreču, Rovinju, Vodnjanu in Puli, podrejene koprski pošti. Sicer so kratko obdobje pošto obvladovali Francozi pod Napoleonom in žig Ilirske province natisnjen v Trstu na dopisnico poslano v Koper, okoli leta 1800 lahko vidimo na sliki v nadaljevanju.
Po porazu Napolenona leta 1815, se ni veliko spremenilo, čeprav je pošto prevzela država in na dražbah, ali z dekretom podelila upravljanje s pošto zasebnikom. Se je pa občutno podražila, saj so na primer leta 1824 določili višino napitnine za postiliona, v Iliriji, oziroma Kronovini Primorski, na 15 krajcarjev v srebru. Za izgubljene pošiljke je pošta plačala 20 goldinarjev odškodnine, če ni našla izgovora kako ne plačati odškodnine. Tudi poštnina se je podražila, a je bil izračun, le te zapleten. Po letu 1815 je bilo v Istri ustanovljeno nekaj novih pošt, blizu Slovenskega dela Istre; V Buzetu, Bujah, Ilirski Bisrici in Senožečah. Na primer mestece Izola, še ni imelo svoje pošte. Na Koprskem in Slovenski Istri so bile samo 2 pošti v Kopru in Piranu, s tem, da je piranska pošta spadala po koprsko pošto.
V Kopru je bil bolj skromen poštni urad, ki ga je imela v zakupu družina Pattay, blizu nekdanje gostilne “Pri stari pošti”, v sedanju ulici OF. Furman, oziroma prevoznik Franc Mušič, je imel hlev za konje in poštni voz v stavbi, ki je bila last sester Pattay, v sedanji ulici OF št. 9. V drugi polovici 19. stoletja, družina Pattay ni bila več edini zakupnih pošte. V ohranjenih dokumentih so, kot upravitelji pošte omenjeni; Josip Pattay, Anton Mušič – Patakon in družina Giminiano. Za koprsko pošto je ohranjenih zelo malo podatkov, a zagotovo, lahko zapišemo, da so s pošto v 19. stoletju, upravljale večinoma slovenske družine in ne samo v Kopru. Ne smemo pozabiti niti pošte, ki so jo prevažali z vlakom ozkotirne železnice Porečanke, kjer je vsaka postaja vlaka imela svoj žig, a o tem smo že pisali.
Ena izmed pomembnih družin, ki so imele v zakupu pošto, je bila družina Devetak s Tolminskega. Anton Devetak je imel v zakupu pošto na Tolminskem in Idrijskem. Pomemben je tudi zato, ker je kupil prvi poštni avtobus, na Primorskem, na motorni pogon, leta 1911 na Dunaju. Avtobus je imel prvi dve kolesi iz trde gume, zadnji dve železni in luči na petrolej. Kmalu je kupil še drugi avtobus, ki je bil bolj sodoben. Poleg pošte je prevažal tudi potnike in manjše tovore.
Omeniti moramo poštno dinastijo Dolenc iz Proseka, saj so že leta 1757 so sklenili zakupniško pogodbo z upravo za pošto cesarstva Habsburžanov, Janezom Vencljem in grofom Paarom, za poštno postajo v Proseku pri Trstu, a so se zelo hitro razširili in dobili v zakup pošto službo Na Tržaškem, Kranjskem, Avstrijskem Primorju, z Istro in Kvarnerjem vred. Samo v hlevih v Trstu so Dolenčevi imeli 136 konj. Poštna mreža se je hitro širila in Dolenčevi postilioni so prevažali pošto vse do Pule in Reke. Neizmerno so obogateli in so kupili celo graščino Orehek pri Postojni, ki je postala glavno poštno središče, kjer so redili konje, da so jim čim manj kupovali na Hrvaškem in Madžarskem. Zadnji zakupnik pošte v Trstu je bil oče Edvarda Dolenca, dedič poštne dinastije Dolenc s Proseka. Ko je Trst pripadel Kraljevini Italiji, so Dolenčevi še nekaj let imeli pošto v zakupu, a se je z italijansko oblastjo vse spremenilo. Kraljevina Italija, je pričela takoj z načrtnim poitalijančevanjem poštnih žigov z imeni krajev in vsem kar spada zraven, kar se je še bolj poslabšalo z vzponom fašizma na oblast.
Viri: “S pošto skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre”, avtor dr. Fran Juriševič in razni drugi viri.