Izraz gužva/gneča ima več pomenov, tudi množica ljudi, zato tokrat o eni morbidni gužvi. V Kopru smo imeli kar nekaj katastrofalnih kug skozi tri stoletja. O zadnji večji iz leta 1630 in o cerkvici, katero so zgradili v spomin na njo sva s Stankom že pisala. A ta še zdaleč ni bila najhujša, bila je le dobro dokumentirana. Prva kuga naj bi se pojavila že v 13. stoletju v obdobju zasedbe mesta s strani Benečanov, naslednja pa v 14. stoletju, spet povezana z Benečani in sicer ob velikem uporu proti njim leta 1348. Nato so si sledile 1468, 1477, 1479, 1511, 1526, 1544 in nato najhujša leta 1554. Takrat je koper imel po nekaterih ocenah skoraj 10.000 prebivalcev, epidemijo pa je preživelo le 2.300 Koprčanov. Si lahko zamislite kakšna gužva je to bila tam v Semedeli kamor so teh 7.000 žrtev pokopali v samo par mesecih. Razmere so bile tako katastrofalne da je celo državni zdravnik, Koprčan Zarotti pobegnil iz mesta rekoč da ni zdravnik za kugo, kar je bilo sicer res, saj ni bilo zdravila za njo.
Naslednja velika epidemija je izbruhnila slabih 80 let kasneje, leta 1630 ki je povečala gužvo na tistem semedelskem travniku, kjer so spet morali pokopati cca 6.000 žrtev. V spomin na te žrtve so nato zgradili cerkvico katero imamo tam še danes
Seveda so potem sledile še neke manjše epidemije ki niso bistveno vplivale na tisto gužvo, tako da je počasi šlo vse skupaj v pozabo in pred 100 leti so na tem travniku že prirejali fešte, tako da je bila gužva na obeh straneh trave.
Na prvi sliki vidimo cerkvico in verjetno gužvo pod tisto lepo travo, na drugi iz leta 1905 cca pa sejemsko dogajanje na istem travniku.