Ljudje, posebno ko odrastemo nimamo radi gneče. Eni se pritožujejo nad množico turistov, ki se valijo skozi naš kraj, drugim gredo na živce turisti, ki jih izkrcajo novodobne Noetove barke. Seveda to ni nekaj novega, saj so se skozi stoletja pojavljale podobne situacije. Menjala so se prevozna sredstva, menjali so se dogodki ki so privedli do gneče, predvsem pa se je spremenil odnos do teh dogodkov. Postajamo namreč vse bolj netolerantni in zaprti v lastne mehurčke. Poglejmo malo v zgodovino mesta, kako je bilo enkrat s tem pojavom.
Na 1. sliki vidimo edino cesto po kateri je dnevno stoletja prihajalo in odhajalo tisoče kmetov, trgovcev in njihovih karavan. V obzidju pa dva vhoda, tako kot na letališčih – velika vrata za vozove z blagom, kjer so beneški financarji pobirali davek – “mudo”, ta majhna pa za pešce, ki niso imeli ničesar “za prijavit”. Seveda je fotografija nastala mnogo pozneje, na začetku prejšnjega stoletja.
Koper je imel svoje zlato obdobje v 15. in 16. stoletju. To se je odražalo tudi v številu prebivalcev . Leta 1548 je namreč v samem mestu bilo okoli 10.000 prebivalcev, številka katero ni dosegel naslednjih 350 let, saj je že leta 1555 imel zaradi kuge samo 2300 preživelih. Ob upoštevanju današnjega števila prebivalstva v mestnem jedru v višini 6.500 prebivalcev, si lahko predstavljamo da je bila kar gužva v tistih ozkih uličicah in največ enonadstropnih hišicah. A to ni bilo vse. Koper je takrat trgoval na veliko s takozvanimi “Kranjci”, ki so prihajali po sol, vino, olje…, Koprčanom pa prodajali les, žita, kovano železo in izdelke ročne obrti. Mesto je namreč imelo od beneške oblasti dovoljeno trgovanje z notranjimi deželami in tudi davek na sol je bil samo 10%, za razliko od Pirana, ki je imel to bolj obdavčeno in omejeno. Trst je tudi imel soline a so bile pol manjše od koprskih, tako da je večina kranjskih in drugih trgovcev prihajala/prijahala v Koper. Takratni kronisti so pisali o 50.000 oslov, mul in konjev, ki so letno prišli v mesto. Ob upoštevanju sezone in dnevov primernih za trgovanje se je torej lahko nabralo tudi do 1000 kopitarjev dnevno, ki so mestu podarili par ton gnoja dnevno, kar je bil ekvivalent današnjim izpušnim plinom, a ni izpuhtelo v zrak, ampak so ga morali dnevno čistiti. Poleg tega je dnevno skozi mestna vrata šlo zjutraj in se vračalo zvečer v svojih vozovih z oslovsko vprego okoli 2000 – 3000 kmetov/Paolanov, ki so obdelovali bližnja polja.
No, to pa je bila gužva.
