O bitkah kjer so delovale galeje smo že večkrat pisali, pa tudi o koprskem uporu galeotov, a tokrat malo bolj o samih galejah.
Ime plovila – galeja – izvira iz grške besede za mečarico – galeos, zaradi ozkega in dolgega trupa s konico, ki je služila za napad na sovražnikovo plovilo. Bilo jih je več vrst – tanka galeja, galeja in galeon, bile pa so dolge od 40 do 60 metrov, od 72 pa tja proti 200 veslačev. Posadko so poleg veslačev sestavljali mornarji in v primeru vojaških odprav tudi vojaki. Veslačev je bilo dvoje vrst. Prostovoljci ali če prevedemo besedo – “buonavoglia”- dobrovoljci, so bili plačani za svoje delo in niso bili cel čas priklenjeni na svoje veslaško mesto. Drugi del veslačev pa so bili galeoti, sestavljeni iz sužnjev, obsojenih kriminalcev in tudi političnih obsojencev. Ti so bili med veslanjem stalno priklenjeni in v primeru potopitve galeje se je pač njihova “služba” zaključila.
Mesto je za časa beneške republike bilo dolžno plačati in nato tudi vzdrževati eno galejo, ki se je morala udeležiti vseh za republiko pomembnih zadev. Plačati zato, ker izdelovali so jih izključno v beneškem Arsenalu. Tej domači galeji pa so bile zmerom pridružene dve vojaški galeji iz Benetk, ki sta nadzorovali pomorski promet proti in iz Trsta, ki je bilo avstrijsko pristanišče in po potrebi tudi plenile trgovske ladje ali blokirale tržaško pristanišče v primerih nedovoljene ali nenapovedane trgovine. Na razpolago je bila v pristanišču tudi lahka galeja za dnevno poštno povezavo z Benetkami in njeno oblastjo.
