Kot vemo so leta 1931 začeli z izsuševanjem teh solin, da je nastala plodna površina – bonifika. Prizadevanja za to izsuševanje so se začela takoj po končani prvi svetovni, ko so soline že bile zapuščene in nastajalo je močvirje z legli komarjev. Seveda pa to za koprsko elito, ki je bila večinski lastnik teh solinskih parcel, to ni bil glavni razlog. Glavni razlog se je pokazal po ureditvi bonifike, ko se je cena teh parcel dvignila desetkratno. Po drugi vojni je te parcele, ki so bile sicer v kmetijski rabi, počasi začelo uporabljati pristanišče za skladiščne in nasploh logistične potrebe. Z vsakim desetletjem se je ta površina širila, predvsem na slabo obdelane površine nekje do ceste ki vodi v Ankaran, dokler se ni pokazala potreba po daljni širitvi, najbrž na obdelana polja lokalnih kmetov.
Kako naprej?
To obsežno območje je občasno, po velikih deževjih poplavljeno, kar sicer za kmetijstvo ni tako uničujoče, kot je lahko za luške površine. Zato je država začela z nekim protipoplavnim načrtovanjem. Ne vem kdo je načrte pripravil, meni se zdi da so načrtovalci dosedaj delali samo na kakšnem žabjem potoku, saj kot kaže niso vedeli da imamo ob morju plimo in oseko Prvo kar so naredili je, da so na glavnem odtočnem kanalu ki vodi v morje preko črpališča podrli stopničaste betonske pregrade, ki so preprečevale vdiranje morske vode na bonifiko. Sedaj vdira slana voda ob vsaki plimi (dvakrat na dan) med njive, pa tudi v par (ne bodi jih treba) stanovanjskih hiš. In tu imamo prvi element tragikomedije – TRAGIČNE kmete , ki so zagnali vik in krik, da so po njihovih protestih prišli “Lubjančarji”. Tu nastopi drugi element tragikomedije – KOMEDIJANTI, ki so obljubili da bodo po hitrem postopku nekaj ukrenili, ampak seveda bo to težko pred letom 2030, ker treba spremenit plane, načrte, izbrat izvajalca, bla bla bla. In medtem bo plima vdirala na kmetijske površine tako, nekako ene 3.000 krat.
Najbrž se za vso to raboto skriva isti namen kot pred 100 leti – dvig cene zemljišča za desetkrat, saj vemo kakšne so cene kmetijskega zemljišča in kakšne so cene zazidalnih površin. Kmetje bodo namreč obupali in zapustili obdelovanje ter bodo površine pripravljene za novo namembnost.
Ah, ti Italjani, mar bi takrat pustili tista močvirja na miru in prihranili sedanjim trgovcem z novci današnja sprenevedanja.