Praznik delovnih ljudi je spet naokoli. Praznika nam ni nihče podaril, temveč so si ga delovni ljudje trdo priborili, na kar nekako pozabljamo. Naše none, mame, nonoti in očetje so pregnali fašiste in naciste iz naših krajev in z veliko žrtvami zmagali v 2. Svetovni vojni. Osvoboditelje Kopra vidimo na 1. sliki, ko so se ponosno postavili na koprskem glavnem trgu, za skupinsko fotografijo, 1. maja 1945.
Na drugi sliki na trgu nastopa mladina, ob prazniku 1. maja v času Svobodnega Tržaškega Ozemlja (STO), ki so ga partizani sami osvobodili in so ostali zavezniki prišli v Trst šele po osvoboditvi. To moramo povedati, ker del mlajše generacije, zaradi zavajajoče medijske propagande sprejema prirejeno zgodovino, kjer so osvoboditelji Slovenije kriminalci, izdajalci in hlapci naci-fašizma in peščice bogatašev, pa heroji. Potrditvi tega smo bili priča na volitvah pred kratkim. Nenazadnje smo Slovenci izvolili stranke, ki obožujejo Trumpa, ki je pred meseci Antifašiste, uradno, umestil med teroristične organizacije, nezaslišano. Pa naj mi nekdo ne reče, da je to politika, ker so to le gola dejstva.
Pred leti se je praznik delovnih ljudi praznoval veliko bolj slovesno in množično, a z leti počasi zvodenel. Prišli so žal časi, ko so, v praksi, prenehala veljat pravila, predpisi in mednarodni zakoni, velja samo še zakon močnejšega, torej peščice najbogatejših. Zmanjšujejo se človeške pravice, s tem tudi pravice delavcev, ki so vse revnejši, medtem, ko je peščica bogatašev, vsak dan bolj bogata. Takšna je žal gola statistika, nad čemer bi se ob prazniku dela morali zamisliti. Z umetno narejenimi kriznimi razmerami, višjimi cenami energije in hrane, dobesedno vsi sofinanciramo vojne in polnimo žepe milijarderjem. Moramo se zavedati, da imamo delovni ljudje skupaj neizmerno moč, da lahko ustavimo vse vojne, ker brez delavcev se vse ustavi, ne more pomagati niti AI, saj nima rok in nog.
Jutri in pojutrišnjem praznujmo, kot se spodobi za tako pomemben praznik. Tudi vreme nam gre na roko te dni. Vsem želim prekrasen praznik dela 1. maj. Za konec bom uporabil besede, ki jih je zapisal istrski pisatelj Mate Balota: “Potem pa bo nabrusil vsak svoj kosir.”