Nekoč pomemben trg na vzhodni strani mesta, ki je danes nekoliko pozabljen, ker ob njemu ni več gospodarskih dejavnosti, razen pralnice perila, a tudi odmaknjen od današnjega središča dogajanja na zahodnem delu mesta. Trg je imel v preteklosti različna imena. O tem mestnem trgu sva z Borisom, že večkrat pisala, a vedno je še kaj za povedati.
Ko je bila cerkev močna vzporedna oblast se je imenoval trg Vseh svetih (piazza Ognisanti), kasneje pa po največji hiši na trgu Piazzale Bartoli, a tudi trg Pri Mlinu (piazzale Al Mulino.) Namreč za hišo Bartoli je bil med dvema vojnama mlin za žitarice, ki ga je poganjal motor na težko nafto, ki je delal 24 ur dnevno. Lastnik mlina je bil Nicolo Norbedo. Prebivalce je motilo ropotanje motorja in smrad po težki nafti, oziroma olju. V pritličju hiše Bartoli, kjer je sedaj pralnica, je bila kmetijska trgovina Istrske kmetijske zadruge, v kateri so prodajali semena, gnojila, orodje, kmetijske stroje in druge kmetijske pripomočke. Za hišo je bila tudi stara stiskalnica, oziroma oljarna za oljke, a v času med dvema vojnama že dolgo ni več delala. Lastnika sta se ukvarjala s kuhanjem žganja in imela tudi žago za les. Trg je takrat mejil na zamočvirjeno morje kjer je sin od Nine Gate v blatu iskal morske črve, ki jih je prodajal v bližnjem Trstu ljubiteljskim ribičem in ni bil edini.
Trg je bil pomemben tudi tudi zaradi vkopanega zbiralnika vode. iz njega so s črpalkami polnili rezervoar v nekdanjem zvoniku pri nekdanji cerkvi Sv. Frančiška. Rezervoar, ki nekoliko gleda ven iz tal, je viden na 3. sliki pod drevesi na robu trga.
Na trgu so Koprčani postavili spomenik v spomin na prvi obisk avstrijskega cesarja Franca I., ki se je zgodil leta 1816 (2. slika). Preden je postal avstrijski cesar je bil cesar svetega rimskega cesarstva. Po razpadu Svetega rimskega cesarstva, je Franz prevzel avstrijsko krono. Njemu v spomin je še danes pred glavnim vhodom v koprsko stolnico vgrajena kamnita plošča z letnico obiska. Spomenik, ki so ga v spomina na ta dogodek postavili na današnjem Kosovelovem trgu, so “kulturni” Italijani, po okupaciji naših krajev leta 1918 podrli.
Koprski italijanski iredentisti, oziroma skrajni nacionalisti, ki so se po 1. svetovni vojni prelevili v fašiste, niso mogli pozabiti časov pokojne Avstrije, ko je bila v naših krajih uvedena pravica različnih narodov do uporabe svojega jezika, torej trojezičnost; nemški slovenski in italijanski jezik, v javnosti, javni upravi in tudi na tedanji koprski gimnaziji, oziroma liceju. V času Avstro-Ogrske Italijani niso bili večvredna rasa (razza superiore), temveč enaki med enakimi, zato so spomenik na te čase odstranili.
trg med obema vojnama. Na sliki Kmetijska zadruga-v palači Bartoli. izostrena in pobarvana slika. Izvirnik objavil Toni Stojkovič
