Bark (italijansko brigantino a palo, angleško barque ali bark) je tip zgodovinske jadrnice s tremi ali več jambori, pri kateri so vsi jambori opremljeni s križnimi (pravokotnimi) jadri, razen zadnjega (krmnega) jambora, ki nosi vzdolžno (sošno) jadro. V 19. stoletju je bil bark izjemno priljubljen kot tovorna trgovska ladja, zlasti na jadranski obali. Predstavljal je tehnično nadgradnjo brika, saj je imel širši trup, večjo nosilnost in večjo površino jader.
Prvič so ime Bark za tip ladje uporabili leta 1768, ko so za potovanje kapitana Cooka na Tahiti dodelili tudi ladjo “Earl of Pembroke” zgrajeno v mestu Whitby v Veliki Britaniji leta 1764. Spremenili so ji ime v HMS Endeavour, ko so jo dodelili kapitanu Cooku leta 1768, a ker je ladja s tem imenom že obstajala, so ta tip ladje poimenovali Bark in s tem se je spremenilo tudi ime ladje v HMB Endeavour. Torej tip ladje imenovane Bark obstaja od leta 1768. James Cook je z HMB Endeavour 2 krat opravil plovbo okoli sveta, kar pomeni, da je ta tip ladje robusten in primeren za plovbo po nevarnih oceanih in drugih svetovnih morjih.
Tudi v Kopru so poleg drugih velikih jadrnic plule ladje tipa Bark. V ladjedelnici, oziroma škveru Poli so izdelali bark z imenom Caterina, kot ga vidimo na sliki pod nekdanjimi koprskimi zapori. 600 tonski bark Caterina so splovili leta 1888.
Bark (italijansko brigantino a palo, angleško barque ali bark) je tip zgodovinske jadrnice s tremi ali več jambori, pri kateri so vsi jambori opremljeni s križnimi (pravokotnimi) jadri, razen zadnjega (krmnega) jambora, ki nosi vzdolžno (sošno) jadro. V 19. stoletju je bil bark izjemno priljubljen kot tovorna trgovska ladja, zlasti na jadranski obali. Predstavljal je tehnično nadgradnjo brika, saj je imel širši trup, večjo nosilnost in večjo površino jader.
Glavne značilnosti jadrnice tipa Bark
Jambori: Običajno ima tri jambore (trinčet, velemar in krmni jambor), večji modeli pa so imeli štiri ali celo pet jamborov. Sistem jader (snast): Prednji jambori imajo križna jadra, ki so idealna za plovbo s krmnim vetrom.
Zadnji jambor (krmni ali mizen) ima vzdolžno jadro, ki omogoča boljšo vodljivost in plovbo tesneje proti vetru.Dimenzije in nosilnost: Dolžina je običajno znašala med 40 in 60 metri, njihova nosilnost pa je bila od 500 do 1500 ton.
Posadka: Zaradi racionalne postavitve jader je zahteval manjšo posadko kot klasična križna ladja, običajno le med 10 in 18 članov posadke.
Viri: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Butmuz.com in drugi viri
