Kopališče katerega sem omenil v zadnji objavi je bilo kratkega daha. Že leta 1939 je bolonjska družba kupila celotno severno obalo od mandrača izolskih vrat pa do današnjega kopališča in ustanovila ladjedelnico I.S.T.R.I.A.. Porušili so kar nekaj objektov, zgradili dolge tovarniške hale in zaprli prehod na severni obali. Zaposlili so preko 150 delavcev in začeli z izdelavo lesenih ladij s tonažo do 700 ton. Vojna jim je prekrižala načrte in delo je zamrlo. Po končani vojni je pod imenom Ladjedelnica ISTRA delovala do leta 1947, ko je vojska zaplenila opremo in orodja in vse odpeljala v Jugoslavijo. Čakali so namreč rezultate pariške konference saj ni bilo gotovo da bo Koper z okolico pripadel Jugoslaviji. Slovenija je namreč hotela dostop do morja na avtohtoni slovenski obali od Barkovelj do Tržiča.
Po zaprtju ladjedelnice so prostore začele zasedati razne nove koprske firme, kot so bile Intereuropa, trgovsko podjetje Slavica, Soda in še mnoge druge.
Na slikah vidimo ladjedelnico ISTRA po letu 1940 in sedanje stanje. Za orientacijo – na vseh slikah je viden del nekdanjega solnega skladišča pri Izolskih vratih (Libertas).
