Cesta ki gre pod belvedersko cesto in njeno trdnjavo se je pred 100 in več leti imenovala Ladjedelniška, saj se je na tem odseku v 100 letih zvrstilo na desetine majhnih ladjedelnic – škverov po domače. O vseh sva s Stankom že pisala, zato samo na splošno o njihovem začetku. Do leta 1841 je namreč v mestu delovalo le nekaj obrtnikov ladjedelcev na različnih krajih in šele po tem letu se je začela pravo industrijsko ( za tiste čase) ladjedelništvo. Prvi so pod Belvederjem začeli Francozi in Angleži, katerim so se kmalu pridružili razni domačini, kot Poli, o katerem sem pisal zadnjič.
Poli je imel škver točno pod trdnjavo in kmalu je dobil zanimivega soseda. Leta 1888 je namreč Francoz Roulette, tisti ki je zgradil prvo tovarno za konzerviranje rib v Izoli, kasneje poimenovano Ampelea, začel s kletarjenjem v sami notranjosti trdnjave. Belvederska trdnjava je namreč bila zazidana in utrjena brežina. V njeni notranjosti je bilo nekaj tunelov, za katere se govori da so vodili do zgornjega vogalnega poslopja in naprej do pretorske palače, kar pa ni potrjeno z raziskavami
Kakor koli, Francozi so uredili tri kazemate (utrjen zaprt prostor) in v njih pričeli z zorjenjem šampanjcev. Treba vedeti da se je takrat po Evropi širila peronospora, ki je najprej v zahodni Evropi uničila vse avtohtone sorte grozdja in so zaradi tega Francozi šli na vzhod po surovine. Tisti trije veliki obokani vhodi seveda prej niso obstajali in so bili narejeni zaradi zahteve takratnih občinskih svetnikov. No, po dobrem desetletju so Francozi odšli, verjetno ker je oživelo vinogradništvo z ameriškimi sortami grozdja in ni bilo več potrebe po surovinah z vzhoda.
Pridelavo so nadaljevali razni lokalci, ki so proizvodnjo tudi razširili z novimi zgradbami, pa potem nekaj zgradb tudi opustili, vse do povojnih časov ko je zaloge prevzelo Vino Koper.
Vmes se je zgodilo še marsikaj. Po prvi vojni je večina malih škverov propadla, predvsem zaradi prehoda na jeklene ladje in pravo industrijsko proizvodnjo. Na neizkoriščenih delih obale so se pojavljala manjša kopališča, sicer kratkega daha, dokler niso leta 1935 uredili, do sedaj, največje koprsko kopališče, katerega obseg je viden iz ene od spodnjih slik. Tudi to je bilo kljub veliki popularnosti kmalu zaprto, saj se je leta 1940 ustanovila nova ladjedelnica, ki bi konkurirala piranski, a o tem prihodnjič. Na prvi sliki vidimo trdnjavo, kakšna je bila po ustanovitvi francoske kleti. Slika je današnja, a se od takrat praktično ni spremenila, razen obdobja ko je bila zgrajena pred njo zgradba za potrebe vinarskega podjetja, kasneje v uporabi Luke in podrta ob izgradnji severne obvoznice.