Če bi se nek Koprčan, ali Koprčanka, ki je bila odsotna 50 let, vrnila v mesto po Semedelski cesti konec petdesetih, ali v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, verjetno svojega mesta ne bi prepoznala. Zgodile so se velike spremembe. Če primerjamo prvo sliko okoli leta 1915 in drugo okoli leta 1958 (par let manj ali več je bila veduta enaka), spremembe takoj opazimo.
Na prvi sliki, je na obeh straneh Semedelske ceste še morje in leseni stebri z obeh strani ceste, na eni strani električna napeljava, na drugi telefonska, kar v tistem času še niso imela vsa manjša mesta primerljiva z našim mestom. V Kopru, od leve pa vse do skrajne desne, še stoji cela vrsta hiš z ulicami tik ob morju, ki jih ni več. Na cesti je še makadam in z obeh strani ceste so parakarji, oziroma obcestni kamni.
Na drugi sliki iz konca petdesetih let lesenih stebrov ob cesti ni več, a tudi parakarje na desni strani ceste so odstranili, ker so zgradili zid za zaščito pred plimovanjem morja, ki je cesto večkrat poplavilo, a ni vdrlo na drugo stran v Bonifiko. Ostali so le še obcestni kamni na levi strani, ki so jih pobarvali, spodnji del s črno, zgornji del z belo barvo. Z vsak slučaj, da ne bi kakšen dobro okajen Koprčan, ali tujec zavil v morje. Z desne strani, pred mesto so drevesa, oziroma vrsta cipres, v Hlavatyjevem parku že zrasle. Za njimi je viden nov stanovanjski blok, na sredini pa tedanji Hotel Triglav. Steklena dvorana levo od hotela še ni zgrajena. Cesta je seveda že asfaltirana in prevozna za vsa vozila, če ni bilo visoke plime, ko je bila nekaj ur zaprta. Vidna je tudi svetilka na drogu javne razsvetljave.
Od druge fotografije do danes je minilo okoli 75 let in spremembe vedute mesta so še večje. Čas in ljudje pač naredijo svoje, včasih v dobro vseh, včasih v škodo večini.
P.S. obe stari razglednici sem restavriral, povečal resolucijo in obarval.