Meja med občinama Koper in Ankaran je sicer določena, vendar se je v medijih pojavila novica, da je Mestna Občina Koper (MOK) vložila tožbo v pravdnem postopku pred upravnim sodiščem v zvezi z mejo med občinama. Že to, da se je MOK, oziroma so se oblastniki očine, odločili za tožbo sosednje občine, vzbuja sum, da so nameni slabi. Namreč dobri sosedje se med seboj pogovarjajo in dogovarjajo, prav tako bi moralo biti med občinami, drugače se odnosi poslabšajo.
Nekaterim še vedno ne gre v račun, da je v Ankaranu nastala nova občina, za katero so se tamkajšnji prebivalci odločili, no vsaj večina. Sicer je k nastanku nove občine veliko pripomogel nekdanji župan Boris, ki je v Ankaranu videl le potencialne vire za izkoriščanje, kar se zgodi če se določena skupina ljudi okoli župana obdrži več mandatov na oblasti. Se dogaja podobna zgodba tudi danes? Mogoče je med drugim problematično tudi to, da je na MOK podžupan znani koprski odvetnik, ki v svoji odvetniški pisarni zastopa razne stranke, ki imajo svoje interese na področju Luke Koper, kar opravičuje sum navzkrižja interesov med funkcijo podžupana in strankami odvetniške pisarne. Samo odvetniki, namreč, poznajo luknje v zakonih, s pomočjo katerih bi MOK želela iztržiti v svojo korist del ozemlja sosedne občine.
Na politično ekonomijo se ne spoznam, zato le ugibam, a kot sem že zapisal, bi morali dati prednost dobrim odnosom med sosednjima občinama in med občani, ki niso vedno na strani politične oblasti in interesov v ozadju.
Kakorkoli že na fotografiji Ankarana iz leta 1914, je sredi takratnega morja vidna nekakšna naravna meja med občinama, to je nanos reke Rižane ob izlivu v morje. Danes, ko tam ni več morja temveč kopno s parcelami Luke Koper, je meja še vedno na reki Rižani, kar se mi zdi prav in nekako samoumevno.
Na drugi sliki imamo načrt regulacije reke Rižane, ki ga je narisal Koprčan Benedetto Petronio leta 1816. Na risbi vidimo na južni strani delte reke koprski zaliv, oziroma Valle di Capodistria. Na severni strani delte pa zaliv ob Ankaranskih solinah. Torej se Rižana tudi na načrtu ponuja, ko naravna meja med sedanjima občinama.
Na 3. sliki je zemljevid iz časa Habsburškega imperija med leti 1869-1889, kjer se reka Rižana, ki se vije na severni strani Sermina izliva v morje, nekje med Koprom in Ankaranom. Že ob pogledu na zemljevid vidimo reko, kot naravno mejo med kraji na obeh obalah Koprskega zaliva.
Zgodovinski dokumenti ne lažejo, so pa velikokrat v navzkrižju z materialnimi interesi politike in politične ekonomije. Kakršenkoli je že namen poskusa spreminjanje meje med občinama Koper in Ankaran, zagotovo ni v interesu občanov, ki bi jih morala od njih izvoljena oblast zastopati.