V slovenskem prispevku o balinanju so na Wikipediji zapisali, da se igra igra na slovenskem igra od leta 1910. Pisec je verjetno našel podatek na spletni strani Balinarske Zveze Slovenije, kjer piše, da so -na bivšem Kranjskem začeli balinati leta 1910. Kar seveda ne drži, saj je bila igra razširjena po celotni Evropi in tudi pri nas, veliko prej, o čemer pričajo številne ilustracije znani umetnikov in zapisi znanih in neznanih piscev. Na spletni enciklopediji Wikipediji, lahko izpolnjuje vsebine kdorkoli, zato so napačni podatki možni. Na Balinarski zvezi Slovenije so športniki, ki pridno trenirajo in niso zgodovinarji, zato se jim napačni podatki o zgodovini te igre, lahko mimogrede prikradejo. A vseeno je to problem, ker so danes podatki na spletu na dosegu skoraj vsakemu in ko jih najde nek radovednež, jih sprejme kot suho zlato, ter jih deli dalje, da je zmeda še večja.
Objavljanje in širjenje napačnih, nepreverjenih podatkov je danes nekaj običajnega, a česa takega ne bi pričakoval od priznanih zgodovinarjev in novinark. Tjaša Škamperle novinarka in urednica informativnih oddaj na Radiu Koper-Capodistria, je 20. avgusta letos, objavila intervju z naslovom »Prihod vlaka v Istro je bil prava fešta«. Od priznane novinarke bi pričakoval, da posnetek večkrat posluša in iz njega izreže, kar je spornega, preden ga objavi. Namreč v objavljenem intervjuju, priznan zgodovinar Dean Krmac, pove, da so igro balinanja prinesli k nam v Istro delavci iz Furlanije, ki so gradili Istrsko železnico. Projekt Istrske železnice so pripravili leta 1873 in jo dokončali leta 1876. Dean Krmac še pove, da »mi pred tem o balinanju nismo vedeli«. Najraje bi mu rekel »Govori zase«, ker mi, oziroma naši predniki smo in so vedeli veliko o balinanju, čeprav nismo zgodovinarji.
Kaj čmo, se pač zgodi tudi najboljšim, da mimogrede strosijo kakšno neumnost, ker drugače klobuk dol pred Deanom Krmacem in Društvom Histria, ki so pripravili številne krasne razstave iz naše preteklosti. Zadnjo razstavo ob 150 letnici Istrske železnice, ki jo je društvo Histria odprlo 18. avgusta v Kidričevi ulici v Kopru, si lahko ogledate do 18. oktobra, kar priporočam vsem.
Pa poglejmo kako je bilo z bočami, balami, oziroma balinanjem pri nas v preteklosti. Sicer sem le ljubiteljski raziskovalec zgodovine, a zagotavljam vam, da sem to temo temeljito raziskal in povzetek preberite v nadaljevanju.
Balinaje je starodavna igra, ki so jo igrali že Egipčani pred 4000 in več leti, vendar so uporabljali ploščate kamne, podobno kot pri nas v Istri in na Krasu. Upodobljena je v egipčanskih grobnicah. Na krasu so igri s ploščatimi kamni namesto kroglami rekli »igra na škrove«, v Istri na škrle. Tudi stari Grki so igrali balince in so bili verjetno prvi, ki so namesto ploščatih kamnov začeli uporabljati krogle. Krogle so bile večinoma lesene, ali iz keramike, vse do konca 19. stoletja, ko so jih zamenjale kovinske krogle, a ne povsod. Rimljani so od Grkov prevzeli igro in dodali balinc (manjšo kroglo), kateremu si moral večje krogle, z metom, približevati in tako je ostalo do danes, čeprav so se pravila s časom spreminjala. Rimski vojaki, ki so za sprostitev igrali balince, so igro razširili po celotnem Rimskem imperiju. Sicer so marsikje že poznali igro a s škrilami oziroma ploščatimi kamni, Rimljani pa so podobno igro s kroglami posredovali drugim, da je sčasoma postala zelo popularna.
V Srednjem veku se je popularnost igre še povečala, tako med kmeti, revnejšimi sloji, kot tudi med premožnim plemstvom. Zaradi velike priljubljenosti, med ljudstvom, so jo vladarji (npr. angleški kralj Henrik VIII. in francoski Karel V.) prepovedali, saj so se bali, da bi podložniki zaradi balincanja zanemarjali vadbo vojaških veščin, kot je lokostrelstvo.
V 17. in 18. stoletju, skoraj, ni bilo gostilne in osmice (občasne prodaje vina na kmetijah brez davka, ker takrat se še niso imenovale osmice), kjer nebi videli igrati boče, ozioma bale ali balince. Kar lahko vidimo na drugi sliki, ki jo je narisal Joseph Rieger med leti 1840-1860, torej preden so začeli graditi Istrsko železnico (1873-1876) in so z njo prišli furlanski delavci, ki naj bi po zgodovinarju Deanu Krmacu k nam prinesli igro balinanje. In kar je še bolj zanimivo, na sliki balince igrajo Slovenci pred osmico, saj imajo na glavi tipično pokrivalo Slovencev v Trstu frkindiš. Na zadnji strani slike, ki jo hranijo na Tržaški univerzi v zbirki »Lascito Savio«, piše »Rieger-Frasca. Fraska, torej osmica. Na tretji sliki, ki jo je narisal Josephov brat Albert Rieger leta 1860, torej tudi pred začetkom gradnje Istrske železnice, vidimo osmico na Tržaškem in skupino gostov ki igrajo balince, ali boče. Brata Rieger sta za nas ovekovečila dokaz, da k nam igre balinanje niso prinesli furlanski delavci, ki so gradili Istrsko železnico (1873-1876), čeprav ne dvomim, da so Furlani igrali balince, saj smo že zapisali, da je bila igra zelo popularna v skoraj celi Evropi, že pred več sto leti.
Tudi tržaški pesnik v dialektu Adolfo Leghissha (Adolf Legiša), je v opisu Trsta v 19. stoletju, napisal, da ni bilo gostilne v mestu, ki ne bi imela steze za igranje boč (bocce), oziroma za balincanje. Še en dokaz več o tem, da k nam niso balincanja prinesli Furlani med gradnjo Istrske Železnice.
Tudi sam se spominjam nekdanje gostilne v Žusterni, saj sem stanoval v stavbi zahodno od gostilne. Gostilna Žusterna je imela na vzhodni strani stavbe 2 stezi za balincanje, ki sta bili ob koncu tedna stalno zasedeni. Tudi v večini drugih gostiln v Istri in na Krasu je bilo podobno. A časi se spreminjajo, gostilne in ljudje tudi, prav tako igre ki so bile še včeraj množične. Danes so redke gostilne, ki še imajo balinišče, vendar so in to daje upanje da se tradicije starodavne igre boč ne bo opustilo. Mimogrede, moj pokojni bratranec Ciril Ivančič iz Reke, je bil v času pokojne Jugoslavije, v reprezentančni ekipi, ki je osvojila zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v balincanju.
Čeprav med ljudstvom igra ni več priljubljena, kot nekoč in je ne igrajo več množično, je balincanje postalo priznana športna panoga, za katero prirejajo lokalna tekmovanja in tudi svetovno prvenstvo. Več o igri balincanja danes, ali balinanja lahko prebrskate na spletni strani Balinarske Zveze Slovenije.
Povezave:
- Objava avdio prispevka na Facebooku Radio Koper: https://www.facebook.com/share/r/1DmiKs5RmE/
- Wikipedija slovenski prispeveko Balinanju: https://sl.wikipedia.org/wiki/Balinanje
- Intervju Radio Koper “Prihod vlaka v Istro je bil prava fešta: https://radiokoper.rtvslo.si/…/aktu…/173250497/175243767
- Balinarska Zveza Slovenije: https://www.bzs.si/