Z njimi ni bilo ravno “roze e fjori”, skratka poslovanje z njimi je bilo bolj problematično kot ne. O njih sva s Stankom sicer že pisala, zato tokrat samo na kratko kako so bili vabljeni, pa pregnani, pa spet vabljeni, do končnega odhoda iz teh krajev v 17. stoletju.
V 14. stoletju so posle izposoje denarja v Kopru obvladovali Toskanci. Ker pa so bili, bi rekli, hujši kot židje, saj so zahtevali tudi preko 50%mesečne obresti, so jih mestne oblasti pregnale in povabile žide v mesto. Ti so začeli z delom leta 1386 in na začetku so zaračunavali samo cca 2 odstotka. To je privabilo kliente ne samo iz Izole in ostale okolice ampak tudi iz druge države – Trsta, saj so tam imeli 30 – 40 % obresti.
Ta izposoja ni bila kot danes, ko gre vse preko papirjev – vsak ki si je hotel izposoditi denar je moral kot garancijo zastaviti neko nepokvarljivo blago, katerega je Žid spravil v svoje skladišče. Na tem področju so imele mestne oblasti zelo stroge predpise o varovanju tega zastavljenega blaga. Med ostalim se je od upravljavca skladišča zahtevalo da je imel notri nastanjeno mačko z mladiči, kar je bila garancija da bodo miši imele kratek dah. Sčasoma so se ti “bankirji” zaradi cvetočega posla polakomnili in v sredini 15. stoletja so jih pregnali iz istega razloga kot 100 let prej Toskance. Pa so prišli na račun novi/stari Toskanci in Tržačani, kjer so spet morali plačevati tudi 40% obresti.
Proti koncu 16. stoletja so Koprčani v sili spet zaprosili beneško oblast dovoljenje za prihod Židov, ki je bila sprejeta in spet so imeli nižje obresti – do največ 12% . To je trajalo do 1604, ko je mestni svet z denarjem ki se je nabral od davkov ki so jih Židje plačevali za svojo obrt ustanovil mestno zastavljalnico – v bistvu mestno banko, ki je sprejemala kot garancijo vse sorte blaga – torej tako kot prej a brez Židov. Židom je bila izdana prepoved delovanja leta 1613 in od takrat zasledimo samo sporadično kakšno židovsko družino v mestu. Šele med obema svetovnima vojnama se je število dvignilo na par deset oseb.
O njihovi prisotnosti ni v mestu ničesar razen današnje Triglavske ulice, ki je nosila prej ime židovska ulica in domnevni mali geto par korakov vstran v čevljarski ulici. To pa predvsem zato ker je Židom bilo prepovedano kupovati nepremičnine in so vse imeli v najemu. Tu nekje blizu je bila tudi njihova sinagoga, katero pa so požgali nekje v sredini 15. stoletja v času enega od preganjanj.
Marsikoga bo ta zgodba o prihodih novih bankirjev, ne glede kakšnega izvora so bili, spomnila na naše današnje bankirje. Tudi mi smo po letu 1991 čakali na nove banke in konkurenco, a na kraju smo na slabšem kot prej, pa še bankirjem ni treba držati mačke v trezorjih!
več o tej temi na sledeči povezavi –>