Marsikateri Koprčan, ko gre mimo stebra, ki stoji za Taverno, niti ne pogleda navzgor v kip ki stoji na vrhu. Zakaj pa bi, saj nikjer v bližini ni table ki bi opisovala čemu je ta zadeva sploh tam. Najbliže temu kipu je samo neka kanta za smeti, kot bi rekel nekdanji minister, gaspud Erjavc.
Tam stoji Sv. Juština v spomin na bitko pri Lepantu leta 1571, ko so Koprčani bili v beneški floti kot del velike svete koalicije ki je tam pred Grčijo tako potolkla Turke, da jim nikdar več ni prišlo na misel, da bi še naprej harali po Sredozemlju, pač pa so se držali svojih obal. V tej bitki (454 let bo 7. tega meseca), eni največjih v zgodovini pomorstva je sodelovalo preko deset sredozemskih kraljevin, republik in viteških redov nasproti turški mornarici, skupno 900 galej in ostalih plovil, preko 65.000 veslačev in 60.000 vojakov. Zaliv v katerem se je to dogajalo ni nikdar zapustilo preko 40.000 duš, na dno pa je šlo okoli 250 galej, predvsem turških. Ob tej priliki so osvobodili okoli 12.000 zasužnjenih kristjanov, ki so jih Turki uporabljali za veslače, na preko 100 zaplenjenih galejah.
Koprčani so se udeležili bitke s svojo galejo Levja gorjača, če prosto prevedem originalni naziv “Liona con mazza“, uplenili neko turško galejo in se razen kapetana galeje, smrtno ranjenega grofa Tacco vrnili domov.
Vsekakor bitka, katero bi lahko mesto predstavilo v boljši luči.
Na slikah vidimo koprsko galejo, kip Sv. Juštine in sliko bitke pri Lepantu. Avtor slike je neznan, a podpisan (H. Letter), je pa narejena po originalu Martina Rote iz Šibenika, ki je svojo narisal leta 1572.
