Kot smo že pisali je Koper izgubil status samostojnega mesta, čeprav samo na papirju, konec 11. stoletja, ko so tu zavladali istrski mejni grofje ki so kasneje, konec 12 stoletja, predali posestva Oglejskim patriarhom. V tistem kratkem času, dobrih sedemdeset let, so Koprčani kljub gospodarjem v Ogleju (Aquilea) imeli dokaj proste roke, saj so se patriarhi zadovoljili s pobiranjem davkov ostalo pa so prepustili mestom. Koprčani so tako začeli širiti svoje posesti z napadi na obmorska mesta od Pirana navzdol. To se jim je kasneje maščevalo, saj niso imeli zaveznikov v borbi proti močnejšim Benečanom, ki so jih proti koncu 13. stoletja zavzeli in gospodarili na tem prostoru kar 500 let.
V tistem času so v Kopru živeli potomci staroselcev in rimljanskih družin, Furlani in Slovenci. Novodobnih Italijanov je bilo za vzorec. V uporabi so bili trije jeziki: nemški (zaradi vladajočega plemstva v Ogleju), furlanski in slovenski. Glede na to da so edino Slovenci imeli svoje narodnostno zaledje bi s časom seveda prišlo do njihove prevlade, saj so imeli možnost doseljevanja iz bližnje okolice in s tem nadomeščanja velikih izgub prebivalstva zaradi večkratnih epidemij kuge, ki so občasno presegale 75% prebivalstva.
S prihodom Benečanov se je to seveda zelo spremenilo. Ves čas so namreč v mesto prihajali pripadniki beneške republike, od vladajočega sloja pa do kmetov in ribičev. S tem so Slovenci bili odrinjeni na rob družbe in ker jim Benečani niso zaupali je dolgo veljala celo prepoved služenja v beneški vojskah, čeprav so Benečani sprejemali v svojo vojsko vse ostale narode iz balkanskega področja.
V mestu imamo zelo malo ostankov tega oglejskega obdobja. Na pretorski palači je čudežno obstal vzidan njihov grb, v bližini pa stoji tako imenovani Patriarhov stolp. V Kopru so namreč imeli sedež istrske province, saj so ga prenesli iz Pule, ki jim je bila predaleč. Prav tako so prenesli iz Pule tudi ime in Iustinopolis je takrat postal Caput Histriae. Sam patriarh je imel upravno zgradbo kjer sedaj stoji pretorska palača in od tod je še sedaj na fasadi oglejski grb. Svoj “vikend” pa je imel tam kjer sedaj stoji palača Bello, ob njem pa je bil zgrajen obrambni stolp, kot jih vidimo še dandanes po Toskani. Kasneje so ta naš stolp, najverjetneje ob gradnji palače Bello, skrajšali. Najbrž iz podobnega razloga kot po vojni, ko so “naši” zgradili nebotičnik, ki naj bi dominiral koprsko veduto in s tem zmanjšal pomen cerkvenega zvonika.
Kdo ve, koliko stolpov bi si, ob daljšem obstoju oglejskih patriarhov, zgradila koprska elita zaradi lastnega prestiža. Benečani namreč niso imeli te navade, predvsem ker v Benetkah ni bilo možno graditi tako visokih stavb, zaradi nenosilnih močvirnatih tal. Tako smo ostali brez stolpov, imamo pa zato kar dva nebotičnika, šmrc!
Na slikah vidimo panoramo mesta v 14. stoletju, risbo stolpa v vsej svoji višini in primer restavriranega, nekdaj porušenega podobnega stolpa v Momjanu v primerjavi z našo koprsko sramoto. O višini financ v nekem Momjanu ali v Kopru pa ni da bi zgubljal besed.