V Kopru, a tudi v drugih istrskih mestih, je velikokrat težko določiti leto nastanka palač in drugih stavb, ker so pri gradnji hiš uporabili kamne, zidake, okna in druge elemente starejših porušenih stavb. Na prvih dveh restavriranih slikah, ki so obenem ene najstarejših fotografije mesta je v sredini vidna hiša, ki jo je imel v lasti koprski slikar Bartolomeo Gianelli. Restavrirana in pobarvana fotografija je iz leta 1893. Stavbo je močno poškodoval potres meseca maja leta 1895. Zato so jo po odloku občinske uprave porušili 20. maja 1896.
Oba okna v benečanskem slogu so vgradili v sosednjo stavbo. Okrasne profile, ki jih vidimo na vrhu stavbe so odnesli in postavili na zid palače Verzi, v današnjo ulico Agrarne reforme. Okrasne profile, ki so bili na porušeni hiši koprskega slikarja, vidimo, na tretji in četrti sliki, na vrhu zidu, z leve in desne strani portala Verzi iz 15. stoletja, kjer so še danes.
Ko so mesto okupirali Benečani, ki jih danes opisujejo, kot oblastnike z občutkom za kulturo, se je začela preobrazba Kopra v benečansko mesto. Niso spoštovali in cenili kulturne dediščine mesta, ravno nasprotno. Podobno kot katoliška cerkev so načrtno uničevali vse kar ni bilo del njihove kulture in postopoma mesto preoblikovali v benečansko. To ni moja interpretacija zgodovine, saj je o tem v 16. stoletju že pisal Prospero Petronio in drugi pisci.
Koprčan Prospero Petronijo (1608-1688) o tem piše v knjigi “Memorie sacre e profane dell’Istria”, ki je bila tiskana v Trstu leta 1686. Bil je zdravnik v Trstu, a potomec stare koprske družine. Zgražal se je nad barbarskim početjem Benečanov v mestu, ki so z antičnih rimljanskih templjev in drugih zgradb pobirali vse kar je bilo iz marmorja, kipe, stebre, kapitele in pokradeni marmor vgrajevali v svoje stavbe v benečanskem slogu. Omenja rimski kip postavljen na Pretorsko palačo in še enega podobnega, ki je stal na stebru sredi trga Brolo. Zgražal se je uničenja velikega rimskega spomenika na prostoru, kjer je sedaj sedež Škofije. Kritizira Škofa Ingeniera, ki je leta 1580 rimski spomenik zravnal s tlemi in dal tja postaviti kip v spomin na papeža Gregoria XIII. Še bolj je bil jezen na graditelje koprske stolne cerkve, ker so razstavili in uničili grobnico visokega svečenika boginje Kibele z imenom Lucio Publitio Archigallo. Grobnica je bila okrašena z kipi levov in glavami živali. S kamenjem grobnice so zgradili en portal, oziroma vhod v cerkev. O templju boginje Kibele, ki je stal na mestu sedanje stolne cerkve.
Skratka kot star Koprčan je zgrožen nad tem, da Benečani uničujejo kulturno dediščino mesta. Pri tem doda, da kmalu v Kopru ne bo več nobenega sledu o prekrasnem rimskem mestu. Pri tem opisu uničevanja mesta, citira tudi druge antične pisce, čigar dela se niso ohranila.
Omeni tudi Slovence, ki so se naselili na mestu naselja boginje Bone, kjer so v njegovem času še stale ruševine rimskega naselja. Seveda napiše, da so iz današnje Koštabone koprski veljaki že odnesli vse kar je bilo iz marmorja, sedaj pa novi barbarski naseljenci rušijo ostanke in kamen uporabljajo za gradnjo svojih bivališč.
Vsaka oblast, pa naj bo totalitarna, verska ali demokratično izvoljena, ima svoje, meni neznane prioritete in je naša skupna kulturna dediščina, ne zanima, kvečjemu če ji je v korist. Tako so tudi Avstrijci v naših krajih reciklirali kamne porušenih stavb. Po prevzemu oblasti na Koprskem, so Avstrijci med leti 1819 in 1821 porušili Levji grad, do tal. Koprski grofje Totto so kamnito skulpturo beneškega leva, ki je stal na pročelju levjega gradu, odnesli v Koper in namestili na pročelje svoje palače, v današnji Kidričevi ulici. Ostanke Levjega gradu je popolnoma zastonj prejel Nazarij Benčič, ki jih je vozil na svoje posestvo – kmetijo, kjer je z zidaki Levjega gradu zgradil več stavb. Stavbe je zgradil po letu 1822 do sredine 19. stoletja, ob starejši stavbi, kjer je bila uprava, oziroma nadzorna služba Semedelskih solin, dokler so te še delovale.
Kdor ne pozna niti svoje zgodovine, kot je to primer, pri večini koprskih Italijanskih optantov, če hočete ezulov, danes piše o barbarskih Slovencih in pred njimi “Jugoslovanih”, ki so kulturno dediščino uničili in oplenili. V resnici, zgodovinsko dokazano, pa so barbarski Slovenci ohranili veliko več kulturne dediščine Kopra, čeprav je jugoslovanska in slovenska oblast, v imenu napredka, marsikaj tudi uničila za vedno.
