Vas Škedenj, na hribu ob morskem obrežju, je bila v preteklosti zelo priljubljen motiv različni slikarjev, kasneje tudi fotografov. Danes je postala del mesta, oziroma mestni predel, a nekoč je bilo drugače, saj je s svojo strateško pozicijo na hribu obvladovala morski zaliv pod njo. Kot smo že pisali, je Škedenj imel svoje soline in ribiško pristanišče. Po opustitvi solin, se je kar nekaj vaščanov posvetilo gojitvi školjk ostrig na lesenih stebrih, ki so jih zabili v morsko dno. Cesta ob morju, ki je iz mesta peljala proti vasi na hribu, je bila sredi in proti koncu 19. stoletja priljubljeno sprehajališče meščanov, a predvsem pot, po kateri so iz vasi v mesto, vaščani in vaščanke, prevažali in nosili prodat ribe, školjke, sveže pečen kruh in druge proizvode, kar lahko vidimo na 1. in 2. sliki. Prva je pobarvana, druga pa izvirna litografija avtorjev G. Broili in Gottfried Leschanz, ki sta narisala kar nekaj motivov Škednja med leti 1845-1850, druga pa izvirna litografija omenjenih avtorjev, ki so jo natisnili v Benetkah pri založniku Viola Tommaso.

Motiv prikazuje veduto Škednja (Servola) s cerkvijo sv. Lorenca na hribu ter pot v ozadju s kočijo, pešci in značilnim stolpičem ob obali Tržaškega zaliva. Grafika je v sredini 19. stoletja izšla v več izdajah in odtisih (med drugim pri litografih Tomasu Violi ter Giuseppeju Deyéju v Benetkah).

Okoli leta 1900 in kasneje je bilo tiskanih in poslanih veliko, črno belih in barvnih razglednic Škednja (Servole) in nekaj smo jih že objavili, a ostale še pridejo na vrsto. V začetku 20. stoletja se panoramski pogled na Škedenj z zahodne strani ni veliko spremenil, kar lahko vidimo na dveh razglednicah na 3. in 4. sliki, poslanih okoli leta 1912.

