Izvor imena Trst, sicer ni neizpodbitno dokazan, a jezikoslovci, oziroma poznavalci starodavnih indoevropskih jezikov pravijo, da se je najverjetneje razvil iz imena za trg. Osnova imena naj bi izhajala iz venetske besede “terg” (kar pomeni trg ali tržnica) in pripone “este”, ki označuje kraj ali mesto. Ob zavzetju tega ozemlja, so Rimljani ime prevzeli in ga latinizirali. Julij Cezar je mestu podelil status kolonije z uradnim latinskim imenom Tergeste.
Ko so se Slovani v 6. in 7. stoletju naselili na tem ozemlju, so latinsko ime Tergeste prilagodili svojemu jeziku. Iz latinskega Tergeste je nastalo slovensko ime Terst. To ime za mesto, torej Terst, se je v pisnih virih in starejši literaturi ohranilo zelo dolgo, zasledimo ga še do sredine 19. stoletja. Vendar se je s prvimi slovenskimi publikacijami v Trstu, kmalu uveljavilo ime Trst, ki ga Slovenci uporabljamo še danes. V preteklosti, ko je bil Trst del Avstrijskega cesarstva, kasneje Avstro-Ogrskega imperija, je v mesto prišlo veliko Čehov in Slovakov, ki so bili tudi del Avstro-Ogrske. Ti niso prevzeli italijansko ime Trieste za Trst, temveč Terst, kot so mesto imenovali, njim jezikovno sorodni Slovenci. Še danes Čehi in Slovaki za mesto uporabljajo ime Terst.
Kar se tiče italijanskega imena za mesto, je nastalo podobno, a nekoliko drugače. Po padcu rimskega imperija se je vulgarna latinščina na tem območju spreminjala in oblikovala romanski jezik, oziroma narečje. Skozi stoletja je ime izgubilo srednji zlog, končnica pa se je prilagodila romanskemu izgovoru. Iz rimljanskega Tergeste je preko vmesnih oblik nastalo sodobno italijansko ime Trieste.