Zborovsko petje, je bilo med Slovenci popularno, že stoletja v preteklosti, še preden so nastala prva peska društva, v začetku 19. stoletja, ko se je v Evropi začela “pomlad narodov”. Veliki in še posebno manjši narodi so se začeli zavedati svoje kulture in jezika. Rojevale so se pobude in društva za oživljanje in ohranjanje slovenske kulture in jezika. Ena od teh pobud so bila pevska društva, ki so bila v bistvu le nadaljevanje beč sto letne tradicije pevskih zborov. V gostilnah in osmicah (ki se tedaj še niso tako imenovale), so se družili večinoma moški in mladi fantje, po celodnevnem garanju za preživetje. Spontano so, ob kozacu vinca, skupaj zapeli stare slovenske pesmi, ki so se jih naučili od svojih prednikov in s tem ohranjali svojo kulturno izročilo in jezik. Ženske so se zbirale v cerkvi kjer so pele v cerkvenih zborih pobožne pesmi in s tem tudi ohranjale kulturo zborovskega petja. Vsi skupaj, moški in ženske pa so zapeli ob žetvi, trgatvi in drugih skupnih kmečkih opravilih. Slovenska pesem je odmevala daleč naokoli, tudi pod večer, ob ličkanju koruze na primer. V začetku 19. stoletja, ko so začela nastajati kulturna društva in narodni domovi, se je petje iz cerkev, gostiln in polj preselilo v zato urejene skupne prostore.

Lonjer
Pevsko društvo Zastava v Lonjerju (Longera) leta 1909

Slavljanska čitalnica, o kateri smo že pisali, je imela tudi pevski zbor. Ta je bil še posebno dejaven v letih, ko ga je vodil priznani skladatelj Anton Hajdrih, ki je bil sicer po rodu Nemec (Anton Wenzel Heidrich) iz Ljubljane. Ker pa je Hajdrih kmalu umrl, star šele 36 let, so leta 1887 po njem poimenovali pevsko društvo v Proseku nad Trstom. V tistem času so se tudi v drugih vaseh v tržaški okolici zganili rodoljubi in tako je do prve svetovne vojne nastala množica pevskih zborov. V mestu samem je leta 1895 začelo delovati pevsko društvo “Kolo”, še prej pa “Slovansko pevsko društvo”.

Pevsko društvo Zastava iz Lonjerja je bilo ustanovljeno leta 1896 zaradi ohranjanja kulturne tradicije, slovenskega jezika in pesmi. V Lonjerju je bilo aktivno, že ped tem od leta 1880 do leta 1885 kulturno društvo Zvon, ki je tudi imelo svoj pevski zbor. Lonjersko pevsko društvo je združevalo vaščane ob petju in s tem krepilo narodno zavest. Podobno kot mnoga druga slovenska društva na Primorskem, je bilo tudi društvo Zastava, iz Lonjerja, leta 1927 prisilno ukinjeno zaradi fašističnih zakonov.

kolo
Pevsko društvo “Kolo” , ki je bilo ustanovljeno leta 1850 v Trstu slikano leta 1905, na stari razglednici.

Pevska društva v Trstu in okoliških vaseh:
V Škednju “Slovanska vila” in “Velesila”, v Trebčah “Primorec”, v Banih pri Trebčah “Gaj”, pri Sv. Jakobu “Ilirija”, pri Sv. Mariji Magdaleni “Slovanska lira” in “Slava”, pri sv. Ivanu “Zora” in “Zvezda”, v Križu “Skala”. V Bazovici pevsko društvo “Lipa”, v Padričah “Slovan”, v Kontovelu “Danica”, v Rojanu “Zarja”, v Boljuncu “France Prešeren”, v Dolini pri Trstu “Valentin Vodnik”, v Barkovljah “Adrija”. V Repentaboru pevsko društvo “Dom”, Lonjer “Zvon” in “Zastava”, Opčine “Zvon”, Ricmanje “Slavec”, Vrdela “Zora”, Rocol društvo “Svoboda” in “Zvonimir”, Gropada “Skala”, Frdenič društvo “Slovenska mladina”, v Devinu društvo “Ladja”, v Mačkovljah “Primorska”, v Borštu “Slovenec”, v Konkonelu “Višava”. Nabrežina je imela pevsko društvo z imenom “svojega kraja”Nabrežina”.

Skladatelj Emil Adamič v članku za revijo “Novi akordi” zapisal, da imata Trst in okolica več pevskih društev kot vsa dežela Kranjska skupaj. Njegova ugotovitev ni bila daleč od resnice, saj je bilo v mestu Koper, na primer, le eno slovensko pevsko društvo “Zvezda”.

Barkovlje
Pevsko društvo “Adrija” iz Barkovelj leta 1914

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja