O edini jami z jamsko cerkvijo v Sloveniji, ki na žalost ni cenjena in turistično ovrednotena, kot bi si zaslužila, smo že pisali. Verjetno malokdo ve da jama, že pred okroglimi 200 leti, ni bila zanimiva sam izobraženi gospodi, temveč tudi našim pra pra nonam in nonotom, kar lahko vidimo tudi litografiji ioz leta 1833. Jamo si ogleduje gospoda iz bližnjih mest, kar lahko sklepamo po njihovih oblačilih. Mimogrede jama je globoka 44 m in dolga 231 m.
Levo pod stopnicami vhoda v jamo je avtor litografije Franz Wolf, ki je za predlogo uporabil risbo Sforzi, evekovečil za večnost tri Slovenke s tipično pečo (facolet, fačol, itd) na glavi in dva Slovenca s tipično nošo slovenskih govedorejcev (mandrijanov). Predvidevam da je ena izmed Šavrink, na litografiji pra pra nona od Franko Baruta, ki še danes živi v vasi Socerb na južnem pobočju vasi.
Že davno nazaj, pred skoraj 200 leti je bila Socerbska Sveta jama cenjena in zanimiva, kar nam izpričujejo stare risbe, litografije in kasneje fotografije, a je žal danes nekoliko pozabljena in podcenjena. Pomembna ni samo njena zgodovinska vloga, temveč tudi kot turistična destinacija, ki je pa žal ne promovirajo dovolj v medijih, da bi jo, kot pravijo Amerikanci “monetizirali”, oziroma tržili tujim in našim turistom.
