O Frkindišu je že pisal Boris Umer, a ker sem našel nekaj zanimivih risb in fotografij tržaških Slovencev s tem pokrivalom, ponovimo lekcijo in še kaj dodajmo. Beseda frkindiš (v italijanščini caregon) se uporablja za dragoceno, značilno krzneno pokrivalo, oziroma visoko krzneno kapo, ki je bila del tradicionalne slovenske moške narodne noše na tržaškem in goriškem. Ker izgleda kot nekakšna stolica na glavi so italijani pokrivalo imenovali carregon. V narečju je stolica carrega, a tudi v slovenskem narečju se za stolico velikokrat uporablja beseda karega. Izraz izhaja iz nemške besede »verkünden«, kar pomeni objaviti, oznaniti, se izpostaviti.
Skozi stoletja avstrijske oblasti na Tržaškem se je izraz za opravilo glasnika prenesel neposredno na njegovo prepoznavno krznene pokrivalo. Pokrivalo so v preteklosti pogosto nosili vaški glasniki, mandrijerji (govedorejci iz okolice Trsta) ali uglednejši možje, ko so javno razglašali uradne ukrepe ali pomembne novice.
Pokrivala frkindiš (carregon) so izdelovali lokalni obrtniki na območju slovenske etnične meje v okolici Trsta, v vaseh kot so Repentabor, Opčine, Barkovlje, ter v delih Goriške. Tiste najbolj dragocene so premožni Slovenci iz Trsta naročili na Dunaju kjer so bili najboljši obrtniki in krzno najboljše kvalitete.
Glavni material za zunanji del kape je bilo gosto, toplo in kosmato krzno: črno ali temno jagnječje krzno (kodrasto krzno mladih ovac) je bilo najbolj cenjeno in je dalo pokrivalu značilen bogat, mehak videz. Kunčje ali zajčje krzno so uporabljali kot dostopnejšo alternativo. Notranja podloga je bila sešita iz tršega platna ali debele volne, kar je kapo utrdilo, da je obdržala svojo prepoznavno visoko in pokončno obliko.