Akvarel na papirju Gradu Miramar z ribiškim čolnom v ospredju Castello di Miramare con barca dipescatori in primo piano), je narisal Alberto Rieger (1834-1904), med leti 1860-1870, sicer je akvarel podoben njegovi starejši litografiji, zato vemo, da je bil narisan, ko je bil grad še v gradnji. Znano je, da je material za gradnjo Miramara dobavljal slovenski podjetnik Ivan Nabergoj, ki je postal osebni prijatelj Maksimiljana.
Za nas je zanimiva upodobitev slovenskih ribičev, med lovom z mrežo pred gradom Miramar, seveda ne v čupi (tipičnem slovenskem ribiškem plovilu zgrajenem iz debla drevesa), temveč v malo večjem čolnu, da je več ribičev lahko mrežo polno rib lahko potegnili na krov. Levo in desno od gradu, so v tistem času lovili izključno slovenski ribiči iz okoliških vasi, ker so bila v okolici slovenska ribiška pristanišča. S takšnimi ribiškimi čolni so lovili večinoma sardone, ki so bili v Trstu zelo cenjeni. V kraških jamah so hranili led daleč v poletje, da so z njim pokrili ulov rib v plenjerjih (pletene košare), ki so jih njihove žene in hčerke odnesle peš v Trst. Sicer so bili sardoni ribičev iz Škendja (Servola), bolj znani, ker so prodajalke sardonov iz Škednja imele bližjo pot do ribarnice v Trstu.
Grad Miramar (Castello di Miramare ) so začeli graditi leta 1856, znano pa je, da leta 1860, ko se je tam naselil nadvojvoda Maksimilijan Habsburški (brat cesarja Franca Jožefa) in njegova žena Charlotte, grad še ni bil povsem dokončan. To je pomembno za datiranje slike O umetnikovem poznavanju teme pričata dva akvarela, ki ju hranijo v skladiščih Zgodovinskega muzeja gradu Miramare, z naslovoma Grad Miramar in Grad Miramar v gradnji.
Vir slike: smaTs. Sistema museale dell’ateneo di Trieste. LascitoFonda Savio