Tržaški založnik Josip Gorenjec, je v spomin na Okoličanski bataljon (v italijanščini Battaglione territoriale ali Battaglione della difesa territoriale), ki so ga večinoma sestavljali Slovenci iz okoliških vasi, iz mesta Trst pa ne, izdal spominsko razglednico. Na razglednici je levo grad Miramar in levo pripadnik Okoličanskega bataljona. Trst je pod Avstrijo imel poseben status in ugodnosti, mesto je bilo oproščeno vojaške službe na podlagi posebnega odnosa med Trstom in Habsburžani vse od leta 1382 dalje. Zato je bil za red v mestu zadolžen slovenski Okoličanski bataljon in opravljal nočno varovalno službo, po potrebi tudi dnevno. To seveda, ni veljalo za okolico mesta, ki je bila zato zadolžena za oblikovanje bataljona, ki so ga sestavljali Slovenci, ker so bili meščani (tudi Slovenci) oproščeni vojaške službe.
Zapletati se je začelo s sprejetjem zakona o pravici uporabe lastnega jezika v Avstro-ogrski, ki je je bila urejena z Državnim temeljnim zakonom o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867 (člen 19). Ta je vsem narodom v avstrijskem delu monarhije zagotavljal enakopravnost, vključno z enakovredno pravico do rabe maternega jezika v šolah, uradih in javnem življenju. To je bil za večino Italijanov v Trstu šok, ker so sebe imeli za več vreden narod (la razza superiore) in se niso strinjali postati enaki vsem drugim narodom v cesarstvu, ,oziroma v Trstu.
Poleti leta 1868 so se razmere zaostrile. V tem času so imeli slovesno otvoritev slovenske čitalnice v Rojanu. Pevci iz Sv. Ivana, ki so sodelovali pri otvoritvi s svojimi narodnimi zastavami, so bili na poti domov napadeni s strani italijanskih nacionalistov. V Trstu je med Slovenci in Italijani prihajalo do vse večjih nacionalnih sporov zlasti poleti 1868, ko je ob italijanski manifestacji prišlo do spopada z Okoličanskim bataljonom, ki je v Trstu in okolici skrbel za red in varnost. Ob spopadu sta bila ubita dva Italijana zato so oblasti prepovedale delovanje, oziroma ukinile Okoličanski bataljon.
Razglednico s podobo gradu in člana Okoličanskega bataljona, na desni strani je izdal tržaški založnik Josip Gorenjec, oziroma njegova knjigarna s s prostori v ulici Valdirivo v Trstu.
Vir: ACTA HISTRIAE • 20 • 2012 • 1–2 z naslovom: “Slovensko-italijanski in hrvaško-italijanski odnosi preko poročanja tržaških časopisov 1866-1882”, avtor Štefan Čok in drugi viri.