Rojan (Roiano)je danes tržaška mestna četrt, ki je bila zgodovinsko samostojno podeželsko naselje z večinskim slovenskim prebivalstvom. Rojan (Roiano) je bila vas kjer so nekoč Slovenci živeli skupaj z Italijani v sožitju, do vzpona fašizma. Rojan se je že zelo zgodaj iz vasi in zaselkov, kot so Piščanci, lajnarji in drugi, preoblikoval v predel mesta Trst. Ob in med tipično vaškimi stavbami, so zrasle mestne zgradbe in ulice. Leta 1910, ko je bil Rojan že predel mesta, je v njem živelo 2367 Slovencev, 934 Italijanov, 136 Nemcev (Avstrijcev) in 22 Tržačanov drugih narodnosti. Ime okraja je povezano s številnimi vodotoki, ki se tu porajajo.
Izvor imena Rojan (Roiano) je nastal po številnih potokih v tem predelu, kar so izrabile tudi rojanske perice. Pomen besede Roja je izvir, tudi mlinščico, torej vodotok, ki je napeljan na mlinsko kolo. Ob spodnjem predelu naselja vključuje območje Rojana še višje ležeča zaselka Piščanci in Lajnarji, ki sestavljata tradicionalno ruralni predel, za katerega je bilo v rabi skupno italijansko ime Sottomonte (Pod hribom). Prve pisne omembe Rojana segajo v srednji vek. Najstarejši materialni dokaz kontinuitete poselitve na tem območju je starodavna kapela, posvečena svetemu Petru.
Vse do začetka 19. stoletja je bil Rojan mirna podeželska vas, ločena od Trsta. Prebivalci so se preživljali predvsem s kmetijstvom, vrtnarstvom, vinogradništvom in mlinarstvom. Leta 1804 je imel kraj le 47 hiš in okoli 100 prebivalcev. Do konca prve svetovne vojne (leta 1918) je Rojan veljal za slovensko četrt Trsta. Tukaj je utripalo močno slovensko narodno, kulturno in versko življenje, delovala pa je tudi Slovenska Marijina družba. Podoba kraja se je drastično spremenila ob koncu 19. stoletja z razvojem tržaškega pristanišča in prihodom Južne železnice. Rojan je postal industrijsko predmestje. Svetovno prepoznavnost mu je prinesla predvsem tovarna Stock, ki jo je leta 1884 ustanovil Lionello Stock in je v četrti proizvajala sloviti konjak ter likerje.
Na prvi fotografiji, oziroma razglednici lahko vidimo člane Konsumnega društva iz Rojana, ki so se postavili za “gasilsko” fotografijo, pred stavbo kjer je bil sedež društva, mesnica in gostilna z vrtom in mizami v senci velikega drevesa divjega kostanja. Tržaški Slovenci so med leti 1881-1889 začeli razvijati še kreditno in konzumno zadružništvo in v predmestju (prvo je nastalo v Škednju) ustanovili več gospodarskih društev, tako da do konca avstrijske dobe skoraj ni bilo mestnega predela, v katerem ne bi imeli vsaj ene slovenske zadruge; skupaj je Zadružna zveza v Trstu štela več kot sto članic.
Zaradi priseljevanja delavcev iz drugih krajev in kasnejših političnih sprememb se je demografska slika spremenila, vendar Rojan med tržaškimi Slovenci še vedno ohranja pomembno zgodovinsko in identitetno vrednost.
Vir knjiga Tržaški Slovenci – Milan Bufon in drugi viri.