Zapori so še pred 80 leti kvarili panoramo mesta tako kot jo sedaj kvarijo tisti nebotičniki v starem delu mesta. Seveda če mestno jedro sploh utegnete videti, zahvaljujoč gradbeni stihiji na obrobju. Očitno gradbeniki tekmujejo kdo ima večjega.
Zaporov smo se rešili leta 1948 in le kakšen zid na obrobju je ostal še kakšno leto, kot opomnik, ali pa tudi zaradi nemarnosti izvajalcev. Na spodnjih slikah vidimo zapore leta 1934 in ostanke po rušenju glavne zaporske stavbe. Naša generacija se še spominja tistega zidu na drugi sliki, ki je stal tam dokler niso zgradili telovadnico. Potek tistega zidu je označen z rdečim na prvi fotografiji.
Dandanes je od celega kompleksa viden samo temelj nekdanje cerkve S. Dominika, tam v kotu novega trga. Na slikah vidimo še eno zanimivost in sicer nekdanjo hišo Longo, eno najstarejših, z zanimivimi kamnitimi okni in podrto pred leti kar tako, ker je bila pač stara.
