Legenda o Svetem Socerbu se je na področju Trsta in Kopra, od rimskih časov, ohranila med prebivalci vse do današnjih dni. Socerb (San Serb) naj bi živel v 3. stoletju, ko je rimskemu imperiju vladal Mark Avrelij Numerijan (rojen okoli leta 254 ubit leta 284). Krščanski svetnik se je baje rodil v Trstu plemiški družini; očetu Eulogiu in materi Clemenciji. Star 14 let se je umaknil v kraško jamo, pri današnjem Socerbu, kjer naj bi žive puščavniško življenje eno leto.
Ena izmed legend pravi, da ga je lakota pregnala iz jame in je šel prosit za hrano kmete v bližini, ki so gojili belo repo. Kmetje mu repe niso dali, zato pravijo, da v Socerbu bela repa, od takrat, ne raste več. Repa je bila v tistih časih pomembno živilo, saj pri nas še niso poznali, krompirja, koruze, fižola, paradižnikov in drugih povrtnin, ki so prišle k nam šele čez 1200 let.
Po enem letu puščavniškega življenja naj bi se 14 letni deček vrnil v Trst, kjer je razglašal krščansko vero, ki ni bila takšna kot se pridiga danes. Rimljanske oblasti so ga aretirale in mučile, da bi zanikal troedinega krščanskega boga, a ni popustil, zato je bil obsojen na smrt z davljenjem. Zunaj mesta, pred obzidjem Trsta so ga zadavili in obglavili. Njegova družina, je ponoči odšla po truplo in ga neznano kje zakopala.
Tako pravijo legende, ki jih je kar nekaj različic, vendar je, zgodovinsko gledano, izvor svetnika neznan, kar je zapisano tudi na uradni strani tržaške RKC. V spomina na Svetega Socerba, svečano praznujejo vsako leto 24. maja. Njegove relikvije hranijo v tržaški cerkvi S. Justa.
Vas Socerb je ena starejših slovenskih vasi, ki je nastala ob prvem množičnem naselitvenem valu Slovencev v naše kraje, skupaj z drugimi vasmi na Kraškem robu, ki je bil takrat neobdelan. Prvi Slovenci so se lahko naselili samo na neobdelanih in poraščenih zemljiščih. Grad Strmec, ali Socerb, oziroma prvi stražni stolp, ki se je kasneje dogradil v trdnjavo in še kasneje v grad, so zgradili kasneje nad vasjo v 12. ali 13. stoletju. Leta 1780 je grad zgorel do tal in več sledečih desetletij ostal le ruševina na skali, kjer je v davnini stalo gradišče tedanjih predrimskih prebivalcev.
Kakorkoli že naši turistični “delavci” do danes še niso znali promovirati in unovčiti edino jamsko cerkev v Sloveniji, da bi postala atrakcija za turiste. V tujini take prilike na izpustijo, celo izmislijo si nove. Na primer Zeusova jama na Kreti, kjer sem bil. Do neugledne jame v kateri razen nekaj okrušenih skal in kapnikov, nimaš kaj videti, se vijejo horde turistov in seveda plačajo vstopnino. Mogoče, pa še pridejo boljši časi tudi za Socerbsko sveto jamo.