Dandanes ko se celo politiki obmetavajo s prispodobami o bananah, te pa so dandanes menda najbolj prodajano sadje, se spominjam kaj so nam enkrat pomenile.
Po začetku delovanja koprske Luke so ob vhodu zgradili prvo zorilnico eksotičnega sadja, predvsem za banane. Za mularijo je to res bila eksotika, redko dosegljiva, a je sčasoma postala ne samo priljubljeno sadje ampak tudi vir postranskega zaslužka. Zaradi izrednega povečanja uvoza, tudi za ostale vzhodnoevropske trge je primanjkovalo delovne sile za prebiranje in pakiranje tega sadja. Zato je Luka vse pogosteje sprejemala kot dodatne delavce tudi šolsko mladino iz naše šole JPV, najbrž pa tudi iz PT.
V Koper so namreč banane pripeljali v “buntih” – šopih in po zoritvi v komorah smo jih morali razdelit v manjša pakiranja po kartonih. Pri tem odvijanju buntov se je večkrat pokazal kakšen eksotični pajek, Tu pa tam se je pojavila tudi kakšna mala kača. To smo ugotovili čim smo slišali kakšen prodoren krik sošolke. Z zaslužkom smo si lahko plačali kakšen šolski izlet in seveda kakšen sladoled je tudi padel.
Na prvi sliki vidimo področje nekdanjega vhoda v Luko. Vseh teh zgradb seveda več ni, tudi tiste kvadratne zorilnice pred upravno stavbo. Na drugi sliki pa je pakirnica in sortirnica teh banan