Koper in Trst, dve sosednji mesti, ki sta si zelo blizu, a istočasno zelo daleč, sta v preteklih 500 letih šli vsako po svoji poti. Trst je bil v zadnjih stoletjih, pod Habsburžani, ki so podedovali Goriško grofijo in kasneje pod Avstrijo in Avstro-Ogrsko, medtem, ko je bil Koper pod Oglejskimi patriarhi v navezi z Goriško grofijo, a so v 13. stoletju prevladali Benčani, ki so vladali Kopru nekaj stoletij. Mesto Koper je postajalo vse boj benečansko, po arhitekturi, kulturi in nenazadnje po govorici. Namreč v obalnih mestih pod benečansko okupacijo, je izginil Ladinski jezik in nastalo je novo Istro-Venetsko narečje, vsaj med večino meščanov. Medtem, ko je Ladinski jezik izginil, se je Slovenski, ki je bil na Koprskem prisoten nekaj stoletij pred Benečani, ohranil, čeprav je slovensko istrsko narečje prevzelo nekaj benečanskih, oziroma italijanskih besed, a tudi nemških. V Trstu je bilo določeno obdobje celo več Slovencev, kot v Ljubljani in so bili pomemben kulturni in gospodarski dejavnik. V Kopru pa je bilo za Slovence veliko težje zaradi nacionalističnih benečanski oblasti, kasneje pa močnega italijanskega iredentizma, ki se je prelevil v fašizem, ki je slovenski jezik prepovedal v javnosti in ukinil slovenske šole.
Stiki med mestoma, so bili v preteklosti težavni in celo lokalne vojne med mestoma niso manjkale. Trgovina, oziroma izmenjava prebivalstva, pridelkov in izdelkov je bila med mestoma vedno dejavna, čeprav je imel Trst večji vpliv na Koper, kot obratno. Zaradi zelo slabih cest, se je bolj razvil prevoz potnikov in blaga po morju, ki ga je prekinilo le občasno nevihtno, vetrovno vreme, ki je prisililo ladje, da so ostale v pristaniščih. Po drugi strani, je bila glavna cesta iz Kopra v Trst velikokrat poplavljena, skupaj z mostom čez reko Rižano. Poplave Rižane so poškodovale most in dele makadamske ceste, da je bilo potrebno obsežno popravilo in zato cesta daljše obdobje ni bila uporabna. Tudi zato je bil promet z lesenimi jadrnicami in kasneje s parniki bolj učinkovit in celo cenejši. Tudi ozkotirni vlak Porečanka od leta 1902 do leta 1935, ni bila konkurenčna prevozu potnikov in blaga po morju.
V 19. stoletju, še v času Avstrijske oblasti se je začel razvijati prvi turizem, ki je na koprska kopališča, v Ankaran, Semedelo in Žusterno pritegnil mnoge Tržačane. Ne samo poleti, tudi med letom so Tržačani radi obiskovali Koper, mesto na otoku, z benečanskim šarmom in dobrimi gostilnami. Medtem, ko se je Trst razvil v veliko avstrijsko pristaniško mesto, z značilno avstrijsko arhitekturo, kjer ni bilo videti nobenega benečanskega vpliva, je že pogled na Koper z benečanskim zvonikom na vrhu mesta, od daleč kazal značaj srednjeveškega sredozemskega mesta. Mesto na otoku s pristaniščem in nekaj ribiškimi mandrači, palačami, hišami, ulicami in trgi v benečanskem slogu, so pritegnili mnoge Tržačane in obiskovalce iz drugih evropskih držav.
Največji naval Tržačanov v Koper je bil poleti, ko se je začela kopalna sezona. Tisti premožnejši so prihajali s svojimi jadrnicami do obal Ankarana in Žusterne, za vse ostale pa so bile redne potniške ladijske linije, z lesenimi jadrnicami, parniki in ne samo za Koper. Iz Trsta do plaže Sv. Nikolaj v Ankaranu so vsak dan kopalce in druge potnike prevažali parniki, zjutraj do Svetega Nikolaja, kjer so parniki pristajali na lesenem pomolu in pod večer odpluli nazaj v Trst. Sicer je iz Kopra v Ankaran in Valdoltro redno prevažal potnike majhen parnik Oltra, a tudi predelane lesene jadrnice bracere, ki so bile cenejše. Druga linija parnikov je vozila kopalce v Koper, od kjer so z manjšimi ladjami odpluli do Semedele, Žusterne in kraja Prove. Za ta namen so zgradili v Provah in Žusterni dva lesena pomola, kjer so barke s kopalci pristajale, o čemer smo že pisali. V Semedeli je lesen pomol že obstajal in na obali hotel Miralonda, kasneje hotel Venezia. V Žusterni so kopalci lahko prespali, ali se okrepčali s hrano in pijačo v Hotelu Pension Giusterna. Ker so bile majhne ladje za potnike iz Kopra v Semedelo, Žusterno, Prove in nazaj ozko grlo, so uvedli tudi prevoz kopalcev potnikov z vozovi s konjsko vprego.
Tudi uveljavljen slovenski pisatelj Ivan Cankar, ki je tedaj živel na Dunaju, je medtem, ko je imel predavanja slovenskemu delavskemu gibanju v Trstu, obiskal Koper s parnikom. Iz Kopra je Cankar zaročenki na Dunaj 22. maja 1908 poslal dve razglednici. Na drugo stran prve je zapisal: “Heute habe ich mit zwei Freunden per Dampfer einen Ausflug nach Capodistria gemacht. Es ist ein schönes altertümliches Städtchen. Herzlichste Grüsse!” (Danes sem se s prijateljema s parnikom odpravil na izlet v Koper. To je lepo starinsko mestece. Prisrčni pozdravi!).
Tudi pred našim pisateljem so številni umetniki prišli v Koper, po kopnem ali po morju, o mestu pisali, ali pa ga narisali, v novejšem času pa fotografirali, ali posneli video, o čemer smo že pisali. Koper je še vedno lepo in zanimivo mesto, ki privlači vedno številnejše množice turistov od vsepovsod. Koper je sicer izgubil romantični izgled sredozemskega mesta na otoku, a na letalski, ali satelitski sliki je še vidno staro mestno jedro v mejah nekdanjega otoka. Tudi naši sosedje Triještini še prihajajo, a ne več tako množično, kot nekoč.
Vir o obisku pisatelja Ivana Cankarja v Kopru: Andraž Gombač – Obišči Koper, oziroma visitkoper.si
