Takoj po končani vojni, v juniju 1945 so v okviru zavezniškega sporazuma razdelili mejno področje na področje A pod angloameriško in področje B pod jugoslovansko upravo. Pod A je spadal Trst, Kras, zahodna stran reke Soče vključno z Gradežem in Pula, pod B pa ostala Istra, Posočje na vzhodni strani reke Soče, in vse do Postojne. Dogovorili so se da razdelitev velja do mirovne konference, ki bo teritorij razdelila v skladu z narodnostmi, oziroma voljo ljudstva. To razdelilno črto so poimenovali Linija Morgan po britanskem generalu, ki je to skiciral.Beseda skiciral ni slučajna, saj se je dogajalo , ko so na terenu začeli s količenjem meje, da je meja delila hiše na pol, celo pokopališče in grobove, saj je bila skica precej nenatančna, ko so jo udejanjali v naravi.
Razdelitev je začela veljati 12. junija in takrat se je morala JNA umakniti iz Trsta in Gorice. Pri tolmačenju dogovora je prišlo tudi do nejasnosti, saj je nekje bilo določilo da gredo pod cono A tudi posamezna italijanska mesta ob obali Istre. Zato je JNA isti dan zapustila tudi Koper, vendar so očitno nesporazum odpravili in se je naslednji dan takoj vrnila. Anglo-Američani namreč niso bili zainteresirani za nepomembna mesteca brez strateške vrednosti, razen za Pulo, ki je ostala v coni A do rezultatov pariške mirovne konference leta 1947.
Na mirovni konferenci so potegnili nove meje, kot so dandanes a se glede Trsta niso mogli dogovoriti in so zato “krstili” STO z dvema conama, dvema upravama in preložili problem v nedoločeno prihodnost.
Na prvi sliki vidimo obe coni iz leta 1945 , na drugi pa kako je potekala meja v naši bližini – Plavje, delno Škofije in Hrvatini vse do polovice Debelega rtiča je bilo v coni A pod angloameriško upravo.
Prihodnjič o razpletu STO.