Veliko smo pisali o Paolanih mestnih kmetih, ki so živeli v mestu in obdelovali zemljo v mestni okolici. V pritličju so imeli hlev, v nadstropju so živeli. Nismo pa še pisali o Kortivanih (Cortivani), ki so obdelovali zemljo v bližnji okolici mesta in tam tudi živeli. Medtem, ko Paolane mestne kmete poznamo iz starih zbledelih fotografij, Kortivane bolj redko vidimo na fotografijah, ker za slikarje in fotografe niso bili tako zanimivi, kot Paolani v svojih značilnih oblačilih in rdečem pokrivalu v obliki nogavice. Kortivani niso imeli svoje noše, temveč so imeli običajna oblačila, kot vsi tedanji prebivalci podeželja.
Kortivani so se delili na kolone, ,ki so obdelovali zemljo last koprskih bogatunov in na majhne kmete, ki so bili lastniki zemlje. Na priloženem zemljevidu je označeno primestno področje obdelovalne zemlje, kjer so kmetovali Kortivani in Paolani. Kortivane je večina kronistov in zgodovinarjev, le bežno omenila, ko je bilo govora o pridelovanju zelenjave v okolici mesta. Večina jih je izpustila in ves pridelek zgodnjega graha, na primer, dodelila izključno Paolanom, kar je zavajanje, ali prirejanje zgodovine, saj so večino zgodnjega graha, špargljev, fižola v stročju in druge zelenjave pridelali Kortivani. Edini, ki je naredil bolj obsežno študijo kortivanov v okolici Kopra je bil Giannandrea Gravisi, ki je na to temo napisal daljši članek. Glede, na to, da je bil med vodilnimi iredentisti, oziroma italijanskimi agresivnimi nacionalisti, ki so se ob nastopu fašizma prelevili v fašiste, ni čudno, da je namerno priredil podatke v svojem članku. Trdi namreč, da so bili vsi primestni kmetje kortivani izklučno Italijani. To je njegovo namerno prikrojevanje zgodovine potrebam italijanskih nacionalistov, a na srečo obstajajo dokumenti in celo študija ki njegove trditve popolnoma demantirajo.
Pri ljudskih štetij prebivalstva, kjer, italijanski uslužbenci, tudi pod Avsto-Ogrsko, namerno niso vprašali katere narodnosti so prebivalci, temveč kateri jezik uporabljajo za sporazumevanje v javnosti, a so na koprskem podeželju vseeno našteli več Slovencev, kot Italijanov. Še posebno je zanimiva študija narodnosti v Istri, ki so jo opravili leta 1945 (Cadastre National de L’Istrie) in izdali leta 1946. Kjer je v katastru od leta 1880 do leta 1945, jasno vidno, da je bilo na večini področja, kjer so živeli primestni kmetje kortivani večina Slovencev, le na manjšem delu, pa malo manj kot polovica Slovencev. Torej je Giannandrea Gravisijeva trditev, da so bili vsi primestni kmetje Italijani namerna laž in zavajanje.
Žal mu celo danes pri zavajanju pomaga prof. Dr. Suzana Todorovič, s študijo Istro-beneškega dialekta, s sofinanciranjem države Italije. Na svojem zemljevidu Istro-beneškega dialekta, je označila tudi področja kjer je bila zadnjih 150 let večina Slovencev. Najhuje je, da prof. Dr. Suzana Todorovič, te zavajajoče podatke prenaša študentom na Primorski Univerzi. Ko drugi zgodovinarji pišejo o Istro-Beneškem dialektu, posredujejo njene lažne zemljevide področja Istro-beneškega dialekta in se pri tem sklicujejo na profesorico, ki je od akademskih krogov priznana strokovnjakinja za dialekte.
Kot vidimo na drugi sliki izreza strani iz omenjene študije narodnosti v Istri, vidimo, da je bilo na področju primestnih kmetov v Boninih 8 slovenskih družin z 52 Slovenci. V Farančanu 159 Slovencev, nobenega Italijana, ob Badaševici (Cornalunga) 6 družin z 28 Slovenci, v Bržanih 7 družin z 32 Slovenci. Vidimo tudi, da je bilo v Pobegih leta 1900 616 Slovencev in 151 Italijanov. Vas Pobegi so na zemljevidu Giannandrea Gravisijevem zemljevidu na področju Kortivanov – primestnih kmetov. Torej neizpodbiten dokaz, da je Giannandrea večji lažnivec od Ostržka, saj je imel v pri Pobegih v lasti veliko zemlje in mu je med obema vojnama v Pradah zgorel hlev in kmetijska stavba, kjer je imel svojega kolona. Zato je zelo dobro poznal narodnostno poselitev tega področja.
Tudi za področje Prove, Žusterna in Semedela velja podobno. To področje je na zemljevidu kmetijskih zemljišč primestnih kmetov kortivanov, ki naj bi bili, po Gravisiju vsi Italijani. Po prof. dr. Suzani Todorovič pa področje izključno Istro-beneškega dialekta. Lahko bi ga označila vsaj kot mešano področje, kje se govori tako slovensko, kot Istro-beneško. Ko vidimo na sliki iz katastra narodnosti Istre, so bile na Področju Prove 2 slovenski družini, v Žusterni večina Slovencev, le v Semedeli je bilo nekaj več Italijanov, kot Slovencev, nikakor pa ne izključno italijansko prebivalstvo.
Zgodovine se mogoče ponarejati, navkljub vsem tistim zgodovinarjem, ki to počnejo. Ohranjeni dokumenti, danes dostopni nam vsem, jih razkrinkajo in demantirajo.
Viri: knjiga “Giannandrea de Gravisi scritti editi”, avtor Michele Grison
“Cadastre National de L’Istrie” uredniški odbor: J. Roglić, R. Maixner, L. Čermelj, M. Gržetić, I. Pucić
in drugi viri
Foto album
