Najstarejši delujoči čevljar v Kopru, Sloveniji in najbrž tudi širše. Naš čevljar, katerega zgodovino delavnice sem zadnjič opisal se je rodil leta 1932 v medžimurskem kraju Držimurec. Čevljarsko obrtno šolo je končal v povojnem Karlovcu, nato pa par let delal v Rovinju in Poreču. V Koper je prišel leta 1955 in začel s samostojnim delom v prostorih prejšnje čevljarske Zadruge, tam kjer je še danes. Se pravi pri 93.letih ima 75 let dela od tega 70 let v Kopru. Ves ta čas mu je tudi stala ob strani in delala v delavnici tudi pred kratkim umrla soproga.
Možakar prihaja v mesto z avtomobilom, parkira na gramoznem parkirišču, tam pri malem Šparu, zajaha skiro in direktno v delavnico. Za opravke po mestu pa uporablja kolo – PRI TRIINDEVETDESETIH!
Pri pogovoru z njim sem ugotovil da ga letom navkljub bolj kot zdravje mučijo nepoštene (ali raztresene?) stranke. Pokazal mi je police od tal do stropa polne čevljev, katere je popravil a se naročniki in predvsem naročnice niso več prikazali. Pa niso bili samo kakšni stari pokrpani čevlji ampak tudi novi nenošeni, ki jih je moral prirediti željam strank. Ker mu to pomeni strošek materiala in ure neplačanega dela, se je odločil da bo vnaprej zaračunaval neke vrste varščino, ob čemur sem bil tudi sam presenečen, ko sem mu pred časom prinesel čevlje v popravilo. Po pogovoru z njim ga razumem in ob tej priliki apeliram na pozabljivce (ker pri nepoštenih itak nič ne pomaga) da pobrskajo po spominu, če niso tudi oni “pozabili” tam kak par.
Ne vem za kaj vse delijo na MOK “medalje” a tak človek si zasluži vsaj eno “plehnato” za dolgoletno oskrbo občanov in dolgoletno polnjenje raznih proračunov.
Na slikah mojster v svojem “elementu”, pozabljeni čevlji in na skiroju na poti domov.
Še mnogo popravljenih čevljev mojster Ignac!
