Za časa beneške republike so glavna gonilna sila njihovega ladjevja, poleg vetra bili galjoti. Od tod tudi njihovo imenovanje za galejo – gallera! Galera pa pomeni tudi zapor. V tistih časih so namreč večino obsojenih mladih in sposobnih mož obsodili za določen čas na veslanje na teh galejah. Bili so časi ko so vsi veslači bili obsojenci, pa tudi časi ko so bili večina svobodnjaki, ki so pač podpisali pogodbo o veslanju ob ustreznem plačilu. Med njimi so bili tudi bivši kaznjenci, ki so se tako navadili življenja na galejah, da jim je ustrezno plačilo za to kar so prej delali zastonj, glede na razmere od koder so prišli, kar odgovarjalo. Seveda je to treba razumeti v kontekstu tistih časov, ki so bili vse prej kot dostojni človeka v današnjem smislu. Na taki galeji je bilo tudi več kot 200 veslačev, poleg pa še sto ali več vojakov, odvisno od tega ali je bila vojna ali mir. A so vsaj dobili hrano in “prenočišče”.
V Kopru sta bili na zunanjih bitvah zmerom privezani najmanj dve galeji, zadolženi za nadzor avstrijskega Trsta in plovbo v in iz njega. V časih kriz ali vojn pa so ladje ki so prihajale iz Trsta tudi potapljali ali pa samo pobrali plen. Na teh zunanjih privezih je tudi pristajala galeja zadolžena za dnevno poštno službo med mestom in Benetkami.
Sam videz teh galjotov bi dandanes zbudil pri marsikom zgražanje in paniko, saj je takrat osebna higiena bila privilegij le višjih slojev. Tudi iz tega razloga so si glavo brili in puščali samo brke, oblečeni pa v žakljevinasto srajco in nekaj plašču podobnega, kar vidimo na tretji sliki
Na drugi sliki vidimo načrt mesta iz tistega časa (1619), kjer je narisana lokacija kjer so take galeje pristajale. Po enih virih so morale pristajati izven mandrača, ker so se elitne gospe pritoževale nad neznosnim smradom ki se je vil iz teh galej, a najbrž tudi iz varnostnih razlogov.
O uporu galjotov z ene galeje ki je prišla leta 1605 iz Benetk na kurtoazni obisk h koprskemu podestatu smo že pisali in sicer na podlagi knjige g. Panjeka – Krvavi poljub svobode, kjer so takratne razmere in predvsem odnosi, ki so vladali med veslači in komando galeje zelo podrobno opisani.