Na področju, kjer so potoki in reke tisočletja prinašali naplavine v morje v okolici mesta na otoku, je nastalo plitvo blatno dno. V Semedelo se je v morje izlival potok iz Olma, ki je ob večjih deževjih prinašal zemljo in blato, ki se je v tisočletjih nabiralo na dnu in ustvarilo blatno, muljasto plitvo morsko dno. V zaliv Štanjon se je izlivala reka Badaševica in v tamkajšnjem morju je nastalo plitvo morsko močvirje, kjer so lovili le ribiči paludanti, ki so imeli čolne s ploskim dnom. Medtem, ko je ob izlivu reke Rižane nastala obsežna plitvina, tudi ob obrežju Ankarana. Zato so nekoč ribiči in tamkajšnji kmetje, skupaj, zgradili lesene pomole, ki so jih uporabljali za odvoz in dovoz blaga, potnikov in seveda tudi ribiči. Namreč v muljasto dno je bilo lahko zabiti lesene kole in nanje postaviti deske, da je nastal dolg lesen pomol. Pomoli so bili dosegljivi s čolni in ladjami, tudi ob oseki, saj so bili zgrajeni tako, da so segali od obale vse do globljega morja.
V Semedeli je bilo več lesenih pomolov, a najdaljšega med njimi, so imenovali “pomol Sardel” (molo delle Sardelle), ker so ga uporabljali tudi ribiči, ki so lovili sardele. V času, ko je kuga pomorila polovico prebivalcev mesta na otoku, so na lesenih pomolih pristajale barke, ki so vozile mrtve na semedelsko pokopališče, ki se je raztezalo okoli cerkvice Marije od zdravja. Takrat v Škocjanu še ni bilo pokopališča in ceste iz Semedele v Koper tudi ne. Sicer so mrtve koprčane prevažali z barkami v Semedelo tudi ob epidemijah kolere, ki so se, zaradi nehigienskih razmer v mestu, ponavljale večkrat.
Proti koncu 19. stoletja, ko se je začel razvijati kopalni turizem, so na lesenih pomolih začele ladje in parniki dovažati trume kopalcev, v Ankaran, Semedelo, Žusterno in Prove. V Semedeli in Žusterno so te pomole začeli množično uporabljati tudi kopalci iz Hotela Venezia v Semedeli in hotela Pension Žusterna v Žusterni.
Zaradi vse večjega števila kopalcev, ki so prihajali na kopanje iz bližnjega Trsta in Milj, v začetku 20. stoletja, so postali leseni pomoli v Semedeli in Žusterni ozko grlo, zato so za lokalni prevoz potnikov z barkami zgradili še dva lesena pomola, pred hotelom v Žusterni in na ovinku v Provah. Lesen pomol pred ovinkom na Provah je imel dvojčka pred nekdanjo gostilno v Žusterni, ki sta bila sta zgrajena istočasno Leta 1908, torej 27 let prej kot pristanišče imenovano Moleto, o katerem smo že pisali. Oba pomola sta bila zgrajena po občinskem odloku zaradi bark, ki so poleti prevažale potnike iz Kopra v Žusterno in Prove.
Žal lesenih pomolov ni več, bonifiko plitvega morja in nekdanjih solin so začeli že Italijani, nadaljevali v pokojni Jugoslaviji in zasipanje morja, kjer so bile muljaste plitvine se nadaljuje še danes. Oblast na občini Koper je razkrila dolgoročne načrte urejanja morske obale od Žusterne proti Izoli, kjer naj bi spet zgradili nekaj lesenih pomolov. Živi bili in videli…