Večkrat smo že zapisali, da je bilo v Slovenski Istri samo eno mesto na otoku in to je bil Koper. A urbane legende in pravljice, ne izginejo čez noč, ker jih širijo priseljenci in celo nekateri novinarji, ki ne poznajo naše zgodovine. Namreč še vedno je veliko takšnih, ki trdijo, da je bila Izola otok, čeprav to ne drži. Bila je na polotoku. Kaj čmo, ko pride nekdo iz slovenskega močvirja k morju in se prvič sreča z italijanskim jezikom, ime mesta Isola, pač prevede v otok in je prepričan, da je odkril toplo vodo. Dokler bo veliko podobnih modrecev širilo takšne legende in pravljice, bodo legende ostale žive.
Na zgornji sliki okoli leta 1900, s pogledom z vrha Markovega hriba, imamo občutek, kot, da bi Koper plaval na morju. V tistem času, je bilo mesto še na otoku, tako kot 1000 in več let v preteklosti. Na drugi sliki iz razglednice okoli leta 1950, torej 50, ko je minilo 50, oziroma, nekaj let manj, pa je mesto že na polotoku. Danes ni več sledi o nekdanjem otoku, vsaj na prvi pogled ne. Zgornja slika je iz knjige “Capodistria che non c’e piu” (Koper, ki ga ni več). Sliko in razglednico sem izostril in pobarval, tudi s pomočjo UI, da pričaram čase, ki jih ni več. Med komentarji sta obe črno beli izvirni sliki.
Foto galerija
