Zadnjič sem slišal zanimivo zgodbo, kako je nekdo po končani vojni naletel na sedanjem Vojkovem nabrežju na skladišče uničenega orožja in si iz raznih delov naredil funkcionalno puško. Pripoved ni iz trte zvita, kot pravimo, ampak bo kar držala. V času italijanske okupacije je namreč na tem Nabrežju Levjega gradu, kot se je takrat imenovalo, bila kasarna pešadijskega regimenta, mitraljezcev. Najverjetneje so ob kapitulaciji Italije, vse pustili in odšli, Nemci pa, malo številčni kot so bili,se s takimi zadevami niso ubadali.
Je pa zanimivo, kje vse so imele različne vojske, ki so prihajale v mesto imele svoje kasarne oziroma bivališča. Francozi so bili najbolj revolucionarni in so zasedli večino samostanov, konje pa so privezali kar v bližnje cerkve, njihov general Solignac pa si je za štab izbral seveda ženski samostan Klaris. Avstrijci so delno nadaljevali ta trend v frančiškanskem samostanu z mnogo manjšo posadko seveda. Italijani pa so po letu 1918 zasedali poleg zgoraj navedene kasarne še današnji muzej in nekdanji Fontiko na Brolu.
V bistvu je bila najbolj civilizirana jugoslovanska vojska, ki si je zgradila svojo vojašnico izven mestnega središča, na Bonifiki, kar v obliki velikih barak, katere so bile po njihovem odhodu, nekje pred letom 1960, tudi porušene.
