V medijih videvamo rekonstruirane obraze Neandertalcev in drugih naših davnih prednikov, a so za rekonstrukcijo obrazov imeli na razpolago le lobanjo, njen del in DNK. Zakaj ne bi rekonstruirali obraz Slovenke iz Istre, če imamo za to veliko več podatkov. Mi imamo od Šavrink veliko risb. Za skoraj realističen prikaz portreta Šavrinke sem uporabil risbo Slovenke objavljene leta 1891 na Dunaju, v knjigi “Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki”, s podnaslovom “Primorje”.
Njena lepota je očitna, zato ni nič nenavadnega, da se je marsikatera brhka Slovenka iz Istre oženila v Trst, a tudi v Ameriko, Kanado in Avstralijo, da se je rešila mižerije (revščine). Na srečo, za Istrijane, jih je veliko ostalo tudi doma in še danes so tukaj. Nekatere tudi na socialnih omrežjih.
“Od nekdej lepé so Istrijanke slovele,
al lepše od Šavrinke biló ni nobene,
nobene očem biló bolj zaželjene
ob času nje cvetja dekleta ne žene.
Ko najbolj iz zvezd je danica svetlà,
najlepša od deklic je Šavrinka bilà.“
Priredil 1. kitico iz Prešernove poezije “Povodni mož” prosto po Prešernu.
