Prva poštna dopisnica (Correspondenz-Karte) je izšla 1. oktobra leta 1869 in je bilo že prvih 30 dni prodanih milijon izvodov, kar je za tiste čase ogromno število. Ernst Heinrich Wilhelm von Stephan (1831-1897), je bil generalni direktor nemške pošte in je vpeljal prvo dopisnico in telefon v Nemčiji. Dopisnica (Correspondenz-Karte), je že imela plačano poštnino, kupil si jo, napisal sporočilo in oddal na pošti. Pred tem so že bile v obtoku dopisnice, a skupaj s kuverto, da je bilo sporočilo skrito. Poceni dopisnica je, s sporočilom vsem na ogled se je takoj uveljavila, vse ostalo skupaj s telegramom je bilo dražje. Zaradi uspešnosti razglednic v Avstriji, so se razglednice zelo hitro razširile po vsem svetu. Na Madžarskem in v nemški konfederaciji leta 1869, v Švici in Veliki Britaniji leta 1870, v Belgiji, Nizozemski, na Finskem, na Danskem, in v Kanadi leta 1871, na Norveškem in v Rusiji 1872, v ZDA leta 1873 in v Italiji leta 1874. V naslednjih letih so se razglednice izboljšale in se na belem kartončku pojavijo narisani deli mest, pokrajine in tako postanejo tudi nekakšen spominek za tedanje popotnike in turiste.
Če razglednic ne bi bilo, verjetno ne bi nastale niti facebook skupine: “Piran – kot je bil nekoč”, “Izola – kot je bila nekoč”, “Capodistria com’era una volta”, Kuopr anbot in druge s podobno tematiko. Namreč v samem začetku nastanka teh skupin Slovenske Istre, so ustanovitelji in uporabniki prispevali stare razglednice, ki so še najbolj verodostojno prikazovale preteklost naših krajev. Slike in risbe moramo vedno vzeti malo z rezervo, ker je potrebno upoštevati umetniško svobodo in bujno fantazijo takratnih umetnikov. Kar seveda ne velja za vse slike.
Nekaj več kot eno stoletje, ilustrirane poštne razglednice ponujajo “preprosto”, vendar pravo sliko, navad, umetnostnih okusov in socialnega, ekonomskega in urbanističnega razvoja, realnosti določenega kraja. Če vzamemo v obzir samo tiste, ki so bile tiskane v obdobju svoje največje razširjenosti, od leta 1895 do 1946, lahko naštejemo nekaj milijonov različnih vrst. Pogosto so to izjemno pomembna pričevanja o vsakodnevnem življenju, o dogodkih, o politični in vojaški propagandi, izdane v velikem časovnem razponu, izražene v izredni raznovrstnosti tem, včasih v konfliktu med seboj, vendar vedno zelo prepričujočih. Po preverjanju datuma izdaje razglednic, nam podobe, ki jih le te reproducirajo, omogočajo, leto za letom vpogled v zgodovino družbe kraja, ki ga predstavljajo. Informacija postane celovita z upoštevanjem sporočil namenjenih prejemniku in različnimi znamkami in žigi na njih. Moramo vzeti v obzir, da je ilustrirana razglednica bila masovni informacijski medij od njenega začetka, do prihoda televizije in kasneje Svetovnega spleta, toliko, da ni pretirano zapisati o poceni medijskem masovnem fenomenu in ravno zaradi tega dostopnem vsem. Razširila se je med vse socialne plasti družbe, od tistih najubožnejših, pa do tistih najbolj prefinjenih, prenašajoč povsod svoja sporočila, ki so včasih bila politične narave, drugič reklamnega značaja, socialnega in kulturnega. To njeno originalno karakteristika so kmalu ugotovili in je bila izrabljena tudi v zavajajoče namene, a zelo prepričujoče, za vpliv na javno mnenje.
Vsak kraj, vsako mesto, celo vsaka četrt se lahko pohvali s svojo “prvo razglednico” Poznamo nekaj nemških primerkov celo iz leta 1868 in iz leta 1870. Zagotovo pa lahko postavimo rojstvo ilustrirane razglednice v obdobje med leti 1870 do 1875. Zaradi lažjega razvrščanja se predlaga razdelitev na obdobje predhodnic razglednic od leta 1870 do 1884 in po tem letu šele obdobje uveljavljenih pravih razglednic. Kar se tiče začetkov razglednic izdanih v naših krajih, se je to zgodilo z manjšim zaostankom glede na tiste izdane na ožjem področju Avstro-Ogrske, prve znane so iz let 1881 do 1884, ki so zelo redke. Med letom 1885 in 1893, postane ilustrirana razglednica zelo razširjena v različnih državah, še najbolj pa na področjih pod nemškim jezikovnim in kulturnim vplivom, torej tudi v Jadranskem Primorju pod oblastjo takratne Avstrije, kamor je spadala tudi naša Istra.
Razglednice, ki izvirajo iz obdobja med leti 1894 in 1899 preprosto označujemo kot stare. V tem obdobju je razglednica dosegla veliko razširjenost in produkcija zelo različnih tipov, vrst, slogov, ki postanejo nekaj vsakodnevnega. Zlato obdobje ilustrirane razglednice je trajalo od leta 1900 do 1920. To so leta največje razširjenosti in produkcije, v katerih se razvijejo velike teme, kot “liberty” in tiste ki se tičejo prve svetovne vojne.
Avstro-Ogrska je znala mojstrsko izdajati serije za serijo ilustriranih razglednic, financiranih v prid vojske in reklamirati moč svojega bojnega stroja. Tudi italijanska produkcija v tem obdobju ni zanemarljiva, tudi če se kasneje po vojaški zmagi in prihodu fašizma zelo poveča. V tem obdobju je vnos razglednic na tržišče ogromen in lahko trdimo, da je večina zbiralcev osredotočena ravno na to obdobje. Tudi za Istro verjetno velja, da se fenomen ilustriranih razglednic povezuje na zadnja leta osemnajstega stoletja, ko postane uporaba komunikacijskih in transportnih sredstev masovna in ni več le domena redkih privilegirancev, ampak na razpolago širokim slojem prebivalstva, ki se pričnejo seliti iz kraja v kraj, tako zaradi dela in tudi za zabavo.
Časi in navade se spreminajo, a tudi tehnološki napredek. Razglednice so zgubljale na pomenu s prihodom televizije, a zadnji udarec jim je zadala digitalizacija naše družbe. Z dostopnostjo svetovnega spleta (Inerneta), vsepovsod po svetu, je lahko vsak v stiku z vsakim, kjerkoli na svetu, je v določenem trenutku. Tudi razcvet socialnih omrežij je zmanjšal pomen in prodajo razglednic. Še vedno jih lahko kupimo in pošljemo, povsod po svetu, a velikokrat pridejo do naslovnika, ko smo tudi mi, oziroma pošiljatelj, že doma. Velika zahvala, da so se stare razglednice ohranile, gre številnim zbirateljem, ker brez njih, bi se ohranilo veliko manj razglednic le v knjižnicah in muzejih.