Večina si predstavlja Šavrinke v prazničnih, oziroma hmašnih narodnih nošah, ker so jih v tem prazničnem oblačilu risali umetniki v preteklih dveh stoletjih. Z iznajdbo fotografije, so se fotografom nastavile oblečene v narodno nošo, ker so tako želeli in tudi same so se raje videle na fotografiji v svojem najlepšem prazničnem oblačilu. Zaradi tega se je ustvaril napačen vtis da so tako oblečene hodile tudi v mesto po opravilih. V resnici na ulicah Trsta, Kopra, Izole in Pirana, ni bilo mogoče videti tako oblečenih istrskih žena. Bile so oblečene v vsakodnevna delovna oblačila. Zato posredujem priložene fotografije, ki to tudi dokazujejo.
Naše none, oziroma Šavrinke, kot jih imenujemo, so nekoč podpirale 3 kantone (vogale) hiše, kot pravi slovenski pregovor. Tržaški in koprski gospodi so prale perilo, v mestu so perilo prevzele, ga odnesle domov, oprale, posušile, zlikale in ga dostavile svojim bogatim strankam. Ponoči so doma spekle kruh, ki so ga dostavile svojim strankam v mestih in bil je zelo cenjen. Kot lahko vidimo na starih fotografijah so meščanom dostavljale mleko, jajca in druge domače pridelke in proizvode. Delale so ,od jutra do mraka in tudi ponoči, da se vprašaš, kdaj so spale, ali počivale. Verjetno zelo malo. S svojim trdim delom so zelo izboljšale življenje družin v vaseh okolice Kopra.
Ne smemo pozabiti nanje in obenem moramo biti hvaležni tudi društvom, kot je “Društvo Šavrini in anka Šavrinke”, ki ohranjajo našo kulturno tradicijo, da ne gre v pozabo.
Foto album
