Kot v vsakem obmorskem mestu so tudi pri nas prirejali veslaške regate že stoletja. Ko je podestat oznanil bodočo regato je povabil tudi predstavnike bližjih mest kakor tudi iz tujine, predvsem Tržačane. Ko je junija leta 1754 koprski podestat Delfin oznanil bodočo regato in je tržaški nadvojvoda povabilo sprejel, so koprski “komunalci” takoj šli popravljat cesto od Žavelj, kjer je bila meja z Avstrijo, pa vse do Kopra, da ne bi zadnjice tržaške gospode preveč trpele v svojih kočijah. Na dan regate je v Žavljah čakala na nadvojvodo in njegovo spremstvo skupina 24 konjenikov iz vrst koprskih plemičev, na Levjem gradu pa so pripravili topove za slovesno kanonado. Nadvojvoda, ki ni bil prepričan v kvaliteto beneških cest pa je na veliko presenečenje prišel v mesto raje po morski poti in pristal na pomolu za galeje. Z njim in za njim je tisti dan prišlo iz Trsta okoli 3000 obiskovalcev. Od tam so ga v spremstvu častne čete pospremili na glavni trg kjer je mimo vojaškega špalirja in ob zvokih trobentačev s koprskih galej prišel do balkona pretorske palače kjer je nanj čakal podestat Delfin.
Po kratkem ceremonialnem sprejemu so skupno odšli na slavnostno okrašeno tribuno – po današnjih merilih načičkano z vse sorte obeskov, zaves, pajčolanov in lampijonov, postavljeno na obali, pod trdnjavo Belveder. Na morju pa se je pojavilo na desetine plovil, samo iz Pirana je prišlo preko 50 bark, od ribiških čolnov do Bisson – čolnov, ki so se uporabljali izključno za ceremonialne zadeve in v katerih je sedel samo vrh takratne elite. Med temi bissonami je lebdel splav z veliko ptičjo kletko iz katere je žvrgolelo nešteto pernatih grl, splav pa so obletavali spuščeni golobi. Prišel je čas regate in podestat je dal znak bombardjerjem na trdnjavi da so s topom oznanili začetek same regate. O sami regati, nagradah in zaključnem žuru pa prihodnjič. Na slikah sta dve ceremonialni bissoni s po osmimi veslači in paviljonom za slavljence.