Ko nekdo dandanes potuje mimo mesta, starega dela praktično ne vidi več. Vidno je le še, če ga pogleda z morja. Kar vidimo je pač rezultat vsaj 200 letnih osvajalcev in osvoboditeljev. Vsak je hotel pustit svoj pečat. Eni z rušenjem obzidja, drugi z izgradnjo nekih velezgradb. Z malo sarkazma lahko napišem: kar niso od starega mesta razmontirali “polžejedci”, “kartofelfreserji”, “makaronarji”, potem komunisti, so dokončali raboto kapitalisti. Cena napredka?
Kot sem v naslovu napisal, je bilo naše obzidje najdaljše na vzhodnem Jadranu. To velja za tretje, tako imenovano zunanje obzidje, ki je potekalo ob sami obali, nekje pa kar v morju. Prvo obzidje je bilo zgrajeno še za časa Rimljanov in je obsegalo samo sredinski del otoka. Naslednje, sedaj imenovano notranje pa je potekalo po skalnatem apnenčastem robu , ki se je dvigal iznad flišne površine, poravnane zaradi erozije z gladino morja. Ostanki zunanjega in notranjega obzidja so tu pa tam še vidni, a o njih smo že pisali.
Velikost obzidane površine si bomo lažje predstavljali če vemo da bi v srednjeveški Koper lahko postavili 3 antične Pule ali 3 Emone, 30 Dioklecijanovih palač, 3 Zadre, ali cel Dubrovnik s predmestji izven obzidja vred.
Eno najbolj realnih predstavitev tega obzidja je narisal Vittorio Carpaccio – Karpatius podpisovan, kar daje slutiti da možakar ni bil ravno čiste beneške krvi.
Na slikah vidimo na 2. sliki grafiko avtor Hister Caprae po risbi koprskega kronista Cherinija (po očetu Kerinčiča – pred prisilno menjavo priimka), kako je mesto iz gledalo z južne – sedaj kopenske strani, na 1. sliki tloris mesta skozi čas, z vsemi tremi obzidji in 3. slika detajl slike Karpatiusa z obzidjem gledano iz vzhodne strani.
