V Sloveniji je parangal skoraj pozabljena ribiška priprava, zaradi podalpske zakonodaje, ki dovoljuje lov rib s parangalom samo profesionalnim ribičem. Prepoved uporabe ljubiteljskim in športnim ribičem, vsaj enega parangala z omejenim številom trnkom, nima nobenih oprijemljivih argumentov. To je obenem tudi brisanje naše kulturne dediščine, ker se uporaba parangala profesionalnim ribičem ne izplača. V sosednji Hrvaški je dovoljena uporaba enega, ali več parangalov, ki ne smejo imeti več kot 100 trnkov, tudi športnim in ljubiteljskim ribičem, zato se ta antična tradicija ni izgubila.
Parangal je zelo stara priprava z večjim številom trnkov navezanih na dolgi vrvici, ki so jo uporabljali v antiki, že Grki in Rimljani. Beseda izvira iz benečanskega imena “parangàlo”, ta pa iz ljudskega latinskega (latino volgare) naziva “palanca”, ki ima izvor v starodavnem grškem jeziku. Torej nekaj tisoč letna ribiška tradicija, ki se zaradi nerazumevanja slovenskih zakonodajalcev, obmorske kulturne tradicije, izgublja. Na dolgi ribiški vrvici, dolgi od 100 do več sto metrov so bili na tanjših vrvicah privezani trnki, na razdalji od enega do 8 metrov. Odvisno od vrste ribe, ki so jo nameravali uloviti. Ribiške vrvi so v Istri in jadranskih otokih, pred tisoč in več tisoč leti, pletli iz brnistre, ker so takšne vrvi v morju zdržale veliko več časa, saj so z njimi tudi šivali ladje, o čemer smo že pisali. Parangali so imeli od 50 pa tja preko 200 trnkov. Na začetku in na koncu so ga usidrili z večjim kamnom in povezali s posušeno bučo, kasneje tudi plutovino, ki je označevala njegovo pozicijo. Tako so, na gladini morja videli, kje je začetek in kje konec, ter ga lažje našli, ko so ga potegnili na barko in pobrali ulov.
Parangalov je več, vrst, a pri nas in drugje na Jadranu se je največ uporabljal “talni parangal”, ki so ga spustili na dno, usidranega z večjimi kamni in z dvema suhima bučama, ki sta na gladini označevala njegovo pozicijo. S tem parangalom so lovili vse ribe z morskega dna, ki so bile bolj cenjene in so prinesle boljši izkupiček. Bolj znane vrste parangalov so: površinski parangal, lebdeči parangal, vertikalni in talni parangal. S parangalom so lovili različne vrste rib; špare, orade, brancine, mole, ugorje, ribone, s plavajočim, oziroma površinskim, pa tudi tune, osliče in druge ribe.
Foto album
