Z Borisom sva že pisala o koprskih ladjah in še bova, a tokrat poglejmo kakšne ladje so plule, v času, ko so se na skalnatem otoku, današnjem Kopru, še pasle koze. Najbližje naselje Histrov je bilo na vrhu Sermina in grške trgovske ladje so povlekli na suho na sipinah ob izlivu reke Rižane v morje, kjer se je nadaljevala, oziroma začela Jantarna pot do Baltika od kjer so v sredozemska mesta pripeljali jantar, oziroma elektron, kot so ga imenovali stari Grki. Le ob izlivu reke Rižane so bile sipine primerne za vleko ladij iz morja, kot so to delali takratni pomorščaki. Tam je bila tudi pitna voda in v bližini naselje oziroma kaštelir, kjer so se pomorščaki oskrbeli s hrano. V Koprskem zalivu je bil to edina primerna lokacija za nastanek naselja ob morju antične Aegide.
Takratni prebivalci teh krajev so imeli svoje ladje, ki so bile nekoliko drugačne od minojskih, grških, kasneje feničanski in rimljanskih. Histri in Liburni so v Istri imeli svojo pomorsko tradicijo, saj so bili izkušeni pomorščaki in seveda spretni gusarji. Večina zgodovinarjev podcenjuje potovanja in selitve po morju, čeprav na morju ni ovinkov, gorskih prelazov, mostov, trajektov preko rek in drugih ovir. Morje brez mej, je bilo nekoč, še veliko bolj kot danes najbolj primerna “cesta”, ki je ljudstva povezovalo med seboj. Na Otok Kreta, kjer je nastala 1. evropska Minojska civilizacija, zagotovo niso prišli peš, a tudi V daljno Avstralijo, kamor so iz Afrike prvi ljudje prišli pred okoli 40.000 leti, niso prišli peš.
Zgodovina je znanost, zato moramo upoštevati materialne dokaze in ohranjene pisne vire. Pred 3000 leti, ko so naše kraje naseljevali Histri žal ni pisnih virov, zato se moramo zanašati na arheološke najdbe. Zadnje čase morski arheologi najdejo vedno več ostankov antičnih ladij, z delno ohranjenimi lesenimi deli. Zanimiva je najdba dveh šivanih ladij pri Zatonu v Dalmaciji, Kjer je na ohranjenih lesenih delih jasno vidno, da so lesene dele povezali med seboj z vrvjo. Nam najbližja najdba šivane ladje je v morju pred Zambratijo, med Savudrijo in Umagom. Ocenili so da naj bi bila stara okoli 3.200 let. Do sedaj so v jadranski obali našli 6 šivanih ladij, kakršne so uporabljali Histri in Liburni.
Že rimljanski pisci so hvalili ladje Histrov in Liburnov. Marcus Pacuvius, 200 let pred našim štetjem pove, da ladij Histov ne držijo skupaj tesaski leseni klini, ali žeblji, temveč so njihove ladje šivane z vrvjo iz brnistre in lanu. Leseni deli trupa ladje so bili šivani. V deske so zvrtali luknje in skozi potegnili vrvi iz brnistre premazane s smolo. Vrvi so močno zategnili in zunanji del premazali s smolo. Oplato so na rebra ladje pritrdili z lesenimi žeblji. Ko so dokončano ladjo spusi v morje, so se deske namočile in razširile in zatesnile ladjo. Večina najdenih šivanih ladij je imela jambor in verjetno eno prečno jadro, kar je videti na ostankih ladje najdene pri Zatonu. Ostanki so razstavljeni v muzeju v Zadru. Ladja, ki je bila najdena nam najbližje pri Zambratiji, pa ni imela jambora in jadra, temveč so jo poganjali veslači. Dolga je bila okoli 10 metrov in prirejena za 12 veslačev. Verjetno se je uporabljala za priobalno trgovanje, a ni izključeno, da so z njo gusarji plenili tuje ladje, saj je bilo gusarstvo pri Histrih in Liburnih več stoletna tradicija.
Ne smemo pozabiti na Brnistro (Spartium junceum), ko prav v tem spomladanskem času občudujemo njene živo rumene cvetove. Pozabili smo na njeno vsestransko uporabnost, čeprav so po končani 2. svetovni vojni, imeli takratni načrtovalci razvoja velikopotezne načrte z njo, še posebno v Istri. Nameravali so iz njenih vlaken izdelovati blago in vrvi, a so načrti padli v vodo in ni bilo nič iz tega. Nekoč je bilo drugače, saj so najmanj 2000 let iz brnistre izdelovali vrvi, tako za ladje, kot tudi za druge namene. Iz njenih vlaken so izdelovali preproge, rjuhe, oblačila in tudi obuvala. Sam se spominjam, ko so kmetje, ki niso imeli dovolj bek, šli narezat dolge poganjke brnistre in jih povezali v šope. Z dolgimi poganjki, ali vejicami so povezovali trte in paradižnike za oporo. Nekajkrat sem jo uporabil tudi sam za povezovanje paradižnikov, ker mi je zmanjkalo bek.
Brnistra je vsestranska in nezahtevna rastlina, ki jo imamo danes kvečjemu za okras, a njena uporabnost ni zanemarljiva. Verjamem, da njen čas še pride, oziroma se spet vrne, saj je naravnih surovin vse manj.
Foto album
Boris Umer