Velika kmetijsko-industrijska razstava v Trstu leta 1882 (Esposizione Austro-Ungarica industriale agricola) je bil gospodarski in politični dogodek, s katerim je Trst obeležil 500 letnico Habsburške vladavine (1382-1882). Razstava je potekala v času največjega gospodarskega razcveta mesta kot glavnega pristanišča Avstro-Ogrske monarhije. Razstava je prikazovala industrijski, tehnološki in kmetijski napredek celotnega imperija, hkrati pa je utrjevala položaj Trsta kot kozmopolitskega trgovskega središča.

razstava
Panoramski pogled na razstavišče Kmetijsko industrijske razstave leta 1882. vir te in ostalih slik knjiga “Esposizione di Trieste del 1882” tipografia Mortheta Trst

Razstava leta 1882 je zaznamovala pomembno stran v zgodovini industrijskega življenja in napredka Trsta. Na poziv iz Trsta se je odzvala celotna Avstro-Ogrska, število razstavljavcev pa je doseglo skoraj 4.000. Tako visoko število razstavljavcev je prikazalo trenutno gospodarsko moč cesarstva.

Površina, na kateri so zrasle stavbe razstave, je merila 270.000 kvadratnih metrov, od tega je 80.000 kvadratnih metrov pokritih površin, ne da bi pri tem šteli dva velika arzenala in obrata družb Lloyd ter poslopja “Stabilimento Tecnico”, ki sta bila znatno pomembnejša od velike Strojne galerije na razstavi v Milanu. Na veliki razstavi so razstavljali gospodarstveniki iz kmetijstva in industrije večine narodnosti iz tedanje Avstro-Ogrske, zato je bilo na razstavišču in v mestu mogoče slišati govorico v različnih jezikih, kot se je spodobilo za kozmopolitsko mesto Trst. Ni se zgodilo kot na “Prvi Istrski razstavi” v Kopru, 30 let kasneje, ko so, navkljub zakonom Avstro-Ogrske, ki so predpisovali pravico uporabe svojega jezika, določili, da je jezik Istrske razstave izključno Italijanščina. Zaradi česar, se je zgodil bojkot, slovensko Kranjskih razstavljalcev v Kopru. Na Veliki razstavi v Trstu ni bilo tako. Kot vidimo na 4. sliki so imeli Hrvati celo svoj paviljon in ne samo oni.


Med razstavljavci je bilo veliko tudi Slovenskih podjetnikov iz kmetijstva in industrije. V publikaciji razstavišča “Esposizione di Trieste del 1882” tiskane v tiskarni Mortheta v Trstu, je omenjeno kar nekaj slovenskih razstavljalcev. Na razstavi so podelili tudi priznanja in medalje in med prejemniki medalj je tudi slovenska pekarna, oziroma priznana “pistoria” Luka Kocjančič . Ker je bil v Trstu v tistih časih jezik poslovnežev italijanščina so v uradnih dokumentih velikokrat ime poitalijančili, priimek pa zapisali po italijansko. Tako se priimek Kocjančič, ki izvira iz slovenskega dela Istre, v Trstu pojavlja tudi kot Kosijančič in Cossiancich. V glavnem Luka Kocjančič je bil nagrajen z zlato medaljo (Con Medaglia d’Oro all’Esposizione industriale-agricola nel 1882 a Trieste) na industrijsko-kmetijski razstavi v Trstu leta 1882), za biškote in pecivo. V publikaciji razstave, so zapisali, da so nekoč angleške kekse (biškote) servirali samo gospodi na srebrnem pladnju, a zasluge, da so slastni angleški keksi dostopni vsem, gre Luki Kocjančiču. Da lahko pripravi veliko količino peciva je Luka Kocjančič, skupaj z zaposlenimi v pekarni (pistoriji), dokazal v času vojne V Bosni in Hercegovini, ko je vojakom dostavil 9000 kvintalov (90 ton) biškotov. V času razstave, leta 1882 in tudi kasneje je bil glavni dostavljalec peciva za Avstro-Ogrsko mornarico.

Zelo uspešna je bila na razstavi tudi slovenska družina Leban iz Gorice (priimek Leban je avtohton s Krasa, kjer je še danes pogost) z razstavljenimi modnimi oblačili (3. slika). Čeprav sta bila njihovo družinsko poreklo in priimek slovenska, so posamezniki, kot je bil Ludvik Leban, delovali kot trgovci v izrazito večjezičnem mestnem okolju Gorice. V času največjega obsega poslovanja je podjetje za uradno poslovanje in napise uporabljalo italijanščino (registrirano trgovsko ime se je glasilo “Luigi Leban – Confezioni”) – kar je bila običajna praksa za vključevanje v takratni mestni meščanski trg, hkrati pa so ohranjali vezi in korenine v slovenski lokalni skupnosti.

1882
Hrvaški paviljon na Veliki Kmetijsko industrijski razstavi v Trstu leta 1882.

Dogodek sta veličastno pospremila cesar Franc Jožef I. in njegova soproga cesarica Elizabeta (Sisi). To je bil njun zadnji uradni obisk v Trstu. Trst je ob tej priložnosti prejel uradni naziv Urbs fidelissima, oziroma najzvestejše mesto, kar je močno razburilo italijanske iredentiste. Italijanski nacionalist Guglielmo Oberdan je nameraval med razstavo izvesti atentat na cesarja. Njegov načrt so pravočasno odkrili, Oberdana pa je Avstro-Ogrska oblast ujela in kasneje usmrtila. V Trstu so po drugi svetovni vojni, ko je mesto, z okolico pripadlo Kraljevini Italiji, imenovali trg po njen in še danes imamo v Trstu Trg Oberdan, oziroma Piazza Oberdan.

Vir slik knjiga “Esposizione di Trieste del 1882” tipografia Mortheta Trst

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja